Okolje

Lani v imenu okolja ubitih 200 aktivistov, za večino ni bil kaznovan nihče

Lani je bilo po vsem svetu ubitih 200 okoljskih aktivistov, je pokazalo letno poročilo nevladne organizacije Global Witness, ki takšna poročila pripravlja že od leta 2012. Več kot tri četrtine umorov se je zgodilo v Latinski Ameriki, za večino od njih pa ni bil kaznovan nihče.

Nevladna organizacija je objavila poročilo, v katerem so zabeležili 200 umorov okoljskih aktivistov v letu 2021. To je sicer manj kot leta 2020, ko jih je bilo umorjenih rekordnih 227. Več kot tri četrtine vseh umorov so zabeležili v Latinski Ameriki.

Najnevarnejša država za aktiviste je Mehika, kjer je bilo umorjenih 54 aktivistov. Sledijo ji Kolumbija s 33, Brazilija s 26 in Nikaragva s 15 umori. Čeprav v večini primerov umorov ni bilo mogoče povezati z določeno industrijo, pa poročilo ugotavlja, da je bilo 27 umorov povezanih z rudarstvom in ekstraktivno industrijo.

“Avtohtoni prebivalci, okoljski aktivisti in naravovarstveniki po vsem svetu tvegajo svoja življenja v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Opravljajo ključno vlogo kot prva obrambna linija pred ekološkim zlomom,” je dejala tiskovna predstavnica organizacije Global Witness Shruti Suresh.

Hkrati je opozorila, da so aktivisti tudi med glavnimi tarčami represivnih vlad in korporacij, ki jim je dobiček pomembnejši od ljudi in okolja.

Za umore mnogokrat ne odgovarja nihče

Pri Global Witness so poudarili tudi, da za številne umore ni bil kaznovan nihče. V luči tega je organizacija pozvala k nujnim ukrepom, da bi podjetja in vlade odgovarjale za svoja represivna dejanja. Med ukrepi so navedli, da morajo vlade od podjetij zahtevati, naj izvajajo skrbno preverjanje tveganj za človekove pravice in okolje, ter da zagotovijo pravno podlago, ki ščiti aktiviste.

Organizacija Global Witness že deset let dokumentira nasilje nad okoljevarstveniki, v tem obdobju je bilo skupaj ubitih 1733 aktivistov. Države z največ umori aktivistov so Brazilija, Kolumbija in Filipini. Med tarčami pa so zlasti avtohtoni prebivalci, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh žrtev.

STA
Arhiv DOSTOP.si

Sorodni članki

Back to top button