Manjše kazni za prekoračitve hitrosti, stroka pa predlaga več preventive
Ministrstvo za infrastrukturo pripravlja spremembe zakona o pravilih cestnega prometa, ki bi znižale kazni za nekatere prometne prekrške. Kot so potrdili za STA, predlog še ni obravnavala niti vlada. Nižanje kazni bi po prepričanju nevladnikov morali spremljati drugi ukrepi, od boljše preventive do učinkovitejšega nadzora.
Predlog predvideva konkretno znižanje večine denarnih kazni za manjše prekoračitve dovoljene hitrosti na cestah. Predvidene kazni za večje prekoračitve hitrosti pa po zdajšnjem predlogu ostajajo enake. Na ministrstvu poudarjajo, da vlada predloga še ni obravnavala, tudi v parlamentarni proceduri pa ga bo mogoče še izboljšati.
Do predloga so nekoliko zadržani v strokovnih organizacijah na področju preventive pri varnosti v cestnem prometu. Ne zato, ker bi nasprotovali znižanju kazni, temveč ker morajo temu slediti tudi ustrezni ukrepi na področju preventive in nadzora. V zavodu Varna pot so opozorili, da je hitrost razlog za nastanek skoraj polovice najhujših prometnih nesreč v Sloveniji.
Izpostavljajo primere drugih evropskih držav, kjer so na področju varnosti prometa uspešni. Kot so navedli v zavodu, so to dosegli najprej s spremembo zakonodaje. Sicer res z znižanjem kazni za prekoračitev hitrosti, so pa tudi uredili pravne temelje in zakonodajo. Ta jim namreč omogoča postavljanje večjega števila radarjev in sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestah in hitrih cestah.
Brglez: kazen mora biti hitra, učinkovita in primerno visoka
Države, ki so uspešne na področju prometne varnosti, so tudi izdelale konkretne rešitve za posamezne kategorije cest za zmanjševanje posledic prometnih nesreč zaradi hitrosti, “vse po filozofiji, da cesta lahko odpusti napako voznika”.
Izpostavljajo tudi pomen izobraževanja za večjo prometno varnost. Tega so vključile v izobraževalni proces šol, avtošol in v programe vseživljenjskega učenja.
V zgodbe o uspehu teh držav zavod umešča tudi preventivne aktivnosti. Kot pomemben del v Varni poti izpostavljajo tudi medije in javnost za gradnjo višjih standardov varnosti državljanov ter kulture varne mobilnosti.
V zavodu Varna pot pa kot pomemben del strategij uspešnih držav na področju prometne varnosti izpostavljajo tudi politiko in izkazovanje višjih civilizacijskih norm, kjer je pomembna varnost življenja in zdravja državljanov, sistemska stabilnost, graditev zaupanja in jasen cilj ukrepov, ki so strokovno in dolgoročno umeščeni v državo. Izpostavljajo tudi graditev političnega konsenza, da ukrepi varne mobilnosti niso predmet dnevno-političnih interesov.
Strokovnjak s področja prometne varnosti Andrej Brglez je za POP TV izpostavil, da mora biti kazen hitra in učinkovita ter primerno visoka.
