Življenjski slog

Moč nocebo učinka večja od placebo učinka

Placebo in nocebo sta že stoletja predmet številnih raziskav

Nocebo, zlobni brat dvojček placebo učinka, lahko v nas povzroči negativen biološki odziv na neučinkovito zdravilo.

Gospod A., kot so ga poimenovali avtorji psihiatrične raziskave iz leta 2007, v kateri so mu predpisali eksperimentalno zdravilo za depresijo, se je nekega dne sesedel na tleh urgence, kričoč, da je zaužil celotno stekleničko predpisanih tablet. Nedvomno so imele učinek pri gospodu A. Na urgenci so namreč zaznali nenavadno nizek krvni pritisk, njegov srčni utrip pa je narasel na 110 utripov na minuto. Celo po štirih urah A ni kazal znakov izboljšanja.

Stanje gospoda se je izboljšalo, ko je na urgenco prispel nadzorni zdravnik raziskave. Takrat je zdravnik razkril, da je bil gospod A del skupine, ki so jim predpisali placebo tablete, in ne dejanskega zdravila. Vsi simptomi, čeprav še kako resnični, so bili tako le produkt A-jevega uma, in ne tablet. Ko je gospod A izvedel resnico, se mu je srčni utrip v zgolj četrt ure umiril, pritisk pa narasel na normalno raven.

Placebo in nocebo – dve strani istega kovanca

Raziskovalci so primer opisali kot prevelik odmerek placeba – na kratko pa kar kot nocebo učinek. Placebo pri pacientih povzroči občutek, da zdravilo deluje že zaradi pričakovanja, da bo in je v svojem bistvu pozitiven pojav. Nocebo pa prav nasprotno pomeni občutek, da zdravilo povzroča stranske, večinoma negativne učinke. Ko zdravnik nekomu pove, da bo morda občutil stranske učinke zdravila, četudi v tem v primeru placebo tablet ni prav dosti resnice, lahko že samo prepričanje v posamezniku sproži prave biološke posledice. Delno se razlog skriva v tem, da posameznik postane nervozen zaradi zdravniškega opozorila o morebitnih negativnih učinkih. Nervoza pa pogosto ojača kakršnokoli bolečino.

placebo, raziskava, nocebo, zdravilo
Pričakovanje, da bo zdravilo v nas povzročilo določen učinek, ima lahko tudi negativne razsežnosti.

Tako placebo kot nocebo sta bila skozi zgodovino predmet številnih raziskovanj. Že Thomas Jefferson je leta 1807 označil placebo za prevaro, saj mu je eden najboljših zdravnikov, ki jih je poznal, priznal, da večkrat kot prava zdravila uporablja le obarvano vodo in praške brez učinka. Leta 2009 je potekala raziskava na dveh skupinah ljudi, ki so vsi potrebovali vertebroplastiko, operacijo za hrbtenično bolečino. Raziskava je odkrila, da je bil učinek izjemno podoben pri prvi skupini, ki je operacijo dejansko prejela in na drugi, ki je le mislila, da jo je. Učinkovitost placeba je tudi glavni razlog, da je vedno del kliničnih preizkusov novih zdravil. Le tako lahko farmacevtska podjetja določijo, kako učinkovito je zdravilo samo, in koliko k temu prispeva placebo učinek.

Oba učinka delujeta

Med številnimi raziskavami je bilo ugotovljeno tudi, da je učinek noceba močnejši kot pri placebu. Za sprožitev noceba zadošča že ustno opozorilo, da bo pacient morda občutil višjo stopnjo bolečine. Placebo pa potrebuje še vsaj majhen indikator o tem, da se stanje morda izboljšuje.

Medtem ko zdravniki že izkoriščajo pozitivne učinke placeba tako, da je pacient vnaprej obveščen o tem, da gre le za placebo zdravilo (kar še vedno vodi do pozitivnih rezultatov), pa je zaradi nevarnosti noceba pri navajanju morebitnih škodljivih učinkov zdravila še vedno potrebna dodatna previdnost.

 

Dostop.si / KA
 Unsplash

Klara Avsec

Novinarka

Sorodni članki

Back to top button