Participativni proračun v Mariboru v ponovno udejanjanje
V Mestni občini Maribor ponovno uvajajo participativni proračun, za kar bodo v dveh letih namenili pol milijona evrov proračunskih sredstev. Tokrat ga bodo izvedli na ravni celotnega mesta, ki so ga v ta namen razdelili na štiri območja. Vsako bo imelo na voljo 60.000 evrov na leto za projekte, ki jih bodo predlagali občani.
Maribor je leta 2015 kot prva občina v Sloveniji pristopil k temu mehanizmu. Takrat se je participativni proračun pilotno uvedel za eno od mestnih četrti. A je kasneje ta projekt zamrl. “To kaže, da samo želja ni dovolj za uspešno izvajanje,” je na novinarski konferenci povedala Neva Pipan iz kabineta župana Saše Arsenoviča.
Tokrat so pristopili k projektu bolj sistematično in celovito, da bi ga občani in občanke posvojili. Tako bi participativni proračun dejansko zaživel v praksi. “Participativni proračun je mehanizem, kjer občani neposredno odločajo o porabi manjšega dela proračunskih sredstev, in si ga zato jemljemo kot enega pomembnih orodij pametnega upravljanja sodobnih mest,” je dejala Pipanova.
Participativni proračun za izvedbo projektov v letih 2021 in 2022
V sodelovanju z Zavodom PIP in Fundacijo Prizma so oblikovali petstopenjski postopek. Ta se je začel ta teden s predstavitvijo projekta mestnim svetnikom ter predstavnikom mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Za občane bodo priredili 13 posvetov oz. praktičnih delavnic na različnih lokacijah v občini. Tako bodo ti ustrezno pripravljeni na postopek izbiranja projektnih predlogov, ki ga nameravajo izvesti na začetku novembra.
Po preverjanju in usklajevanju projektnih predlogov s strani strokovne komisije bodo predvidoma na začetku decembra izvedli glasovanje o prejetih projektih. Nato pa bodo izglasovane projekte vključili v proračun za leti 2021 in 2022. V omenjenih letih naj bi potekala tudi izvedba teh projektov.
Gre za projekte manjše vrednosti, približno od 2000 do 20.000 evrov, za katere občani menijo, da bodo prispevali k dvigu kakovosti bivanja v mestu. “S participativnim proračunom se del odgovornosti za projekte prenese na občane. Spodbuja aktivacijo in sodelovanje občanov v mikro okolju in širše. Občani tako spoznavajo proces izvedbe projektov in vidijo, da je lahko pot od predloga do izvedbe zelo dolga. S tem se krepi vloga mestnih četrti in krajevnih skupnosti, povezovanje poteka na več ravneh. Na ta način se krepi pripadnost in odnos do skupnih javnih dobrih, občina pa pridobi informacije neposredno iz okolja in posledično se to lahko kaže v zadovoljstvu občanov in njihovem zaupanju v mestne oblasti in izvoljene predstavnike,” je pojasnila Pipanova.
Za zbiranje projektnih predlogov, njihovo javno predstavitev, razlago morebitne zavrnitve, glasovanje in objavo rezultatov bodo uporabili spletno aplikacijo, ki jo bodo zagnali 30. septembra.
