Poceni moda in nevarne kemikalije: težava, ki jo EU želi zajeziti

Marsikdo je že kupil kavbojke, ki jih je moral pred nošenjem večkrat oprati, pa je kljub temu na slednjih ostal močan kemičen vonj. Slednje se lahko zgodi tudi pri velikih, priznanih trgovcih na policah lokalnih trgovin. Razlog je pogosto v ostankih kemikalij, ki se uporabljajo pri barvanju, beljenju, mehčanju tkanin ali zaščiti oblačil med dolgim transportom iz Azije v Evropo. Čeprav so ti predmeti proizvedeni v okviru reguliranih dobavnih verig, se kemikalije lahko nekakovostno vežejo na tkanino ali ostanejo v vlaknih, kar pomeni, da jih pranje ne odstrani v celoti ali jih sploh ne. Ker želi EU zaščititi tako zdravje potrošnikov kot okolje, napoveduje večje spremembe.

Odstopanja tudi v fizičnih trgovinah

V študiji Reach4Textiles, ki jo je leta 2023 izvedla Evropska komisija, je belgijski znanstveno-tehnični center za tekstil in plastiko Centexbel v različnih državah članicah kupil 160 kosov tekstila, med njimi tudi otroška oblačila, pižame, spodnje perilo in drugo. 26 izdelkov – nekaj manj kot 16 odstotkov vseh kosov – ni ustrezalo Uredbi REACH, tj. evropski uredbi o kemikalijah, po kateri morajo podjetja registrirati in oceniti kemikalije, ki jih proizvajajo ali uvažajo, ter dokazati, da so varne za ljudi in okolje. Ugotovljene neskladnosti so zadevale povečane stopnje prepovedanih barvil, ftalate v otroških izdelkih in preseganje mej težkih kovin, kot so živo srebro, krom, svinec in nikelj – vendar ne v količinah, ki bi predstavljale grožnjo zdravju.

Njihove ugotovitve so bile skladne s predhodno raziskavo Greenpeacea, ki je kupil oblačila prek kitajske spletne strani Shein. Raziskava je ugotovila, da 15-odstotkov oblačil ni v skladu z Uredbo REACH, ampak so bile zabeležene kršitve Sheina po resnosti izrazito večje, saj so presegle meje za več sto odstotkov, zlasti v otroških oblačilih in tako posledično predstavljale grožnjo za zdravje.

Avstrijska okoljska organizacija do alarmantnih ugotovitev

Zadnja leta se je problem še dodatno zaostril zaradi cenovno izredno ugodnih oblačil z velikih platform, kot sta Shein in Temu, ki kupce uspešno vabita z agresivnim marketingom. Ker pa te platforme svoje izdelke pošiljajo direktno s Kitajske v roke kupca, nadzora na vstopu praktično ni. Ultra hitra moda je resda cenovno zelo ugodna rešitev, a resnični davek plačuje okolje, izkoriščani delavci ter končni potrošniki, ki svojo kožo prekrijejo z nepreverjenim, potencialno zdravju nevarnim tekstilom.

Nedavno so v v avstrijski okoljski organizaciji Global 2000 skupaj s potrošniško službo Avstrijske gospodarske zbornice Gornje Avstrije testirali 20 kosov oblačil s Temuja in Sheina.

“Preverjali smo posebej zaskrbljujoče snovi (SVHC) in druge problematične skupine snovi, kot so barvila in formaldehid. Neodvisni, akreditirani laboratorij je analiziral materiale, kot so PVC, poliester in poliakril, ter preveril prisotnost kemikalij, ki lahko povzročajo raka, delujejo hormonsko ali škodujejo razmnoževanju,” navajajo v organizaciji.

Testi so razkrili izjemno zaskrbljujoče rezultate. Pri ženski vetrovki, kupljeni na Temu, je bila mejna vrednost za snovi, podobne PFCA (C9–C14), presežena kar 4.000-krat. Gre za spojine, ki se kopičijo v telesu in so povezane z resnimi zdravstvenimi tveganji, vključno z rakom in motnjami delovanja ščitnice. Pri rokavicah za gretje rok s Temuja in pri dežnih hlačah s Sheina so bile vrednosti PFCA-podobnih snovi presežene za 350-krat oziroma 250-krat.

Še posebej problematični pa so bili ženski škornji s Sheina, kjer je laboratorij v podplatu zaznal kar 360.000 mg/kg DBP, kar je 360-krat nad dovoljeno mejo. DBP spada med ftalate, skupino mehčal, ki so v Evropski uniji od julija 2020 omejeni na največ 0,1 %, saj so hormonski motilci,  toksični za razvoj zarodka in škodujejo plodnosti.

Velike platforme bodo obravnavane kot uvozniki

Evropska unija pripravlja več ukrepov, ki bi omejili nevarne uvoze iz tretjih držav. Eden od predlogov v okviru carinske reforme je, da platforme prejmejo status uvoznika (t. i. “deemed importer”). S tem bi morale platforme same preveriti, ali so izdelki skladni z zakonodajo EU in tudi poročati o izvoru izdelkov, plačati DDV ter carino. Trenutno odgovornost nosi pogosto neobstoječi kitajski prodajalec.

Platforme bodo morale preveriti svoje prodajalce

Akt o digitalnih storitvah zelo velikim platformam (t. i. VLOP), kot sta Shein in Temu, prav tako nalaga sodelovanje z evropskimi inšpekcijami in omogočanje enostavnih prijav izdelkov za potrošnike. Hkrati bodo morale platforme zagotoviti, da so prodajalci na njihovi platformi preverjeni. Če tega ne bodo izvajale, jih čakajo visoke kazni. Po Aktu o digitalnih storitvah (DSA) lahko Evropska komisija (in nacionalne pristojne institucije) VLOP platformam izreče denarne kazni kar do 6 odstotkov letnega globalnega prometa.

Leta 2028 enotna carinska platforma

EU ima trenutno približno 180 različnih carinskih IT-sistemov, kar močno otežuje usklajevanje med državami članicami. Z letom 2028 pa naj bi začela delovati enotna evropska carinska platforma (EU Customs Data Hub), kamor bodo upravitelji pošiljk, uvozniki in carinski zastopniki vnašali svoje carinske podatke. Z enotnim sistemom bodo carinski postopki hitrejši, preglednejši in bolj pošteni – tako za uvoznike kot za potrošnike, ki bodo lažje zaščiteni pred nevarnimi ali neskladnimi izdelki. Centraliziran nadzor tudi pomeni, da se suma kršitve ne bo več “izgubila” v birokraciji, zato bodo tvegani izdelki hitreje odstranjeni s trga.

 Evropska tesktilna strategija prinaša potne liste za tekstil

Evropska komisija v svoji tekstilni strategiji načrtuje uvedbo digitalnih potnih listov za tekstil, ki bodo vsebovali informacije o sestavi, izvoru, trajnosti, popravljivosti, navodilih za uporabo, garanciji, recikliranju in drugih vidikih oblačil. Uvedbo obvezne uporabe lahko pričakujemo že v letih 2027–2028. Obveznost bo veljala predvsem za uvoznike, ne pa za vsak posamezen paket iz držav zunaj EU, namenjen fizičnim osebam.

Carinske takse tudi za paket v vrednosti 1 evra

Tudi fizični kupci paketov nižje vrednosti bodo ob nakupu iz tujine verjetno občutili višje stroške. Trenutno so paketi z vrednostjo do 150 € oproščeni carinskih taks, a po vzpostavitvi enotne evropske carinske platforme bo plačilo carin obvezno za vse pakete, ne glede na njihovo vrednost.

ZAVOD PIP
Freepik