Kulsko

Poslušaj srce, ne le možganov

S 40 tisoč nevroni srce imenujejo tudi »mali možgani«.

Nove raziskave so razkrile, da ima srce veliko večji vpliv na naše telo in možgane, kot smo verjeli do sedaj.

Čeprav srce še vedno velja le za mišico, ki po našem telesu poganja kri in nas ohranja pri življenju, pa nove medicinske raziskave nakazujejo, da bi lahko srce imelo močan vpliv na naše možgane. V to je prepričan tudi kardiolog Joel Kahn, ki je zbral sedem dokazov, ki po njegovem mnenju domnevo potrjujejo.

 

Srce …

1. … imenujemo tudi »mali možgani«

Ker je v prenos informacij od možganov do srca vključenih kar 40 tisoč nevronov, so številni medicinski raziskovalci srce označili za »male možgane«.

2. … pošilja podatke možganom in telesu

To počne na štiri načine: skozi živčni sistem, skozi krvni pritisk, skozi energijo elektromagnetnega polja in nenazadnje tudi skozi hormone, ki jih proizvaja in pošilja v kri. Slednje je medicina prvič spoznala pred komaj 30 leti.

3. … dnevno pošlje več podatkov možganom kot obratno

To srce počne najmanj saj skozi štiri povezave, ki so navedene v drugi točki. To nakazuje, da so nevroni v srcu sposobni spomina in učenja, kar jim omogoča sprejemanje odločitev neodvisno od možganov.

4. … oddaja večjo električno energijo kot možgani

Amplituda električnega polja srca je kar 60-krat večja od možganske.

V neposredni bližini lahko na naše možgane vpliva tudi energija tujega srca.
5. … ustvarja močnejše elektromagnetno polje kot možgani

Elektromagnetno polje srca je kar 5000-krat močnejše od tistega, ki ga ustvarjajo možgani. Izmeriti ga je mogoče ne le kjerkoli na telesu (s pomočjo EKG naprave), temveč tudi kakšen meter stran.

6. … lahko energijo prenese na možgane bližnje osebe

Elektromagnetni polji dveh ljudi, ali človeka in živali, ki se dotikata ali vsaj stojita v neposredni bližini drug drugega, lahko na nek način komunicirata – energijo srca enega gre opaziti v možganskem valovanju drugega. Nekateri v tem vidijo zdravilno moč in jo tudi izkoriščajo za namene terapije.

7. … in možgani se lahko sinhronizirata oz. njuni električni aktivnosti

Skozi osredotočanje na pozitivna in ljubezniva čustva se lahko pojavi preprosto izmerljiv sinhroniziran električni signal obeh organov, stanje, ki ga znanost povezuje tudi z nizkim krvnim pritiskom, nizkim nivojem stresnega hormona kortizola in izboljšanim imunskim sistemom.

Kahn verjame tudi, da prav bogata nevronska struktura srca omogoča, da lahko svoje srce »naučimo«, da se v stresnih okoliščinah odzove na miren način, kar bi lahko na primer močno izboljšalo posameznikovo delovno produktivnost, ki je pogosto zmanjšana pod stresom.

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGDOSTOP.si / KA
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=780splet (vir)

Sorodni članki

Preberi še
Close
Back to top button