Letos nas je pust obiskal 2. marca in traja do pepelnične srede, ko ga bomo pokopali. Se spomnite obiskov na domačih vratih ali ste sami morda hodili od vrat do vrat in spraševali: »Dober dan! Imate kaj za pusta hrusta?« Od kod pa izhaja ta običaj?
Imate kaj za pusta hrusta?
Tradicija pustovanja sega v predkrščanske čase, ko so z nastopom prvih toplejših dni in pred prihodom pomladi ljudje s šemljenjem v strašljive maske preganjali zimo in mraz. Veljalo je tudi, da šeme prinašajo srečo in dobro letino, zato še danes na domove pridejo pustne maske in običaj je, da jih pogostimo. Čeravno se je Cerkev upirala temu običaju, se je pust nadaljeval in v 10. stoletju se je odpor Cerkve umiril, le, da je bila dodana še Pepelnična sreda, kot dan pokore in pričetka štiridesetdnevnega posta. S pustom preganjamo zimo, lakoto ter zle demone in privlačimo energije rodnosti in plodnosti … seveda ne lačni in ne žejni. Včasih je bil namen pusta pospraviti stare zaloge hrane, ki bi se lahko med postom pokvarile in se tako pripravili na štiridesetdnevni post in seveda na pomlad. Ljudje so bili te dni okoli pusta siti in napiti … tudi danes ni nič drugače, le, da te meje ni več. Pust je danes dan za norčije, veseljačenje, dobro hrano in nepogrešljive pustne krofe in flancate. Velja tudi, da v času pustovanja oblast prevzamejo pustne šeme.
Z vidika kulturne dediščine poznamo v Sloveniji dva temeljna modela pustnega praznovanja. Na eni strani imamo pustne maske, preko katerih so ljudje izražali kritiko aktualnih družbenih razmer, imamo pa tudi maske, ki so odganjale zimo. V Sloveniji, Evropi in po svetu, poznamo tudi »gledališče zgodovine«, kar pomeni, da na živ način prikazujemo določene pustne like in njihova nastopanja, kakor so bila značilna za bolj odmaknjena zgodovinska obdobja. Kot tretji način izražanja v pustnih maskah pa je Bogataj navedel »interpretacijo pustne tradicije«, ko zaradi marketinških razlogov določeni tradicionalni pustni liki nastopajo v drugih funkcijah.
Tradicionalne pustne maske so prisotne po celi Sloveniji. Med najbolj znanimi so npr. štajerski orači, laufaji s Cerknega, Brkinski škoromati, Dobrepoljske mačkare (ta lepe, ta grde in ta gospojske mačkare), najbolj priljubljen pa je korant ali kurent z vzhodne Slovenije, ki po ljudskem verovanju s poskakovanjem in hrupom odganjajo zimo in v deželo prinašajo pomlad in blagostanje. Obhodi kurentov so vpisani tudi na seznam UNESCOVE nesnovne dediščine človeštva in v zadnjih letih potekajo med Svečnico in Pepelnico.
Od sobote do srede potekajo širom Slovenije pustne povorke in rajanja. Nekaj največjih in tradicionalnih, ki jih v tem tednu še vedno lahko obiščeš:
- Tradicionalna pustovanja v Mariboru in okolici (5. marec)
- Kurentovanje na Ptuju (15. februar – 5. marec)
- Cerkljanska laufarija (2. marec – 5. marec)
- Pust v Cerknici (28. februar – 6. marec)
Seveda pa ne pozabi na Študentsko pustovanje 2019, ki ga v torek, 5. marca, za nas prireja ŠOUM.
Ali si vedel?
- Zakaj pust vsako leto pride na drugi dan? Pustni čas je premakljiv in je odvisen od Velike noči (pustna nedelja je 7 tednov pred veliko nočjo).
- Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, je verjetno nastala iz »mesopust«, to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu »opusti meso«. Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu »praznovanje pusta« ali »pustovanje, pust«. Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, v ruskem okolju pa še vedno pomeni »štiridesetdnevni post«.
- Januarja 2018 je bilo po podatkih SURS v Sloveniji 356 prebivalcev s priimkom Pust, 316 se jih je pisalo Kurent, 38 pa Krof.
DOSTOP.si, mlad.si
arhiv DOSTOP.si
