Si pod stresom? Naj umetnost in ustvarjanje postaneta terapija

Zakaj umetnost sprošča?

Ko ustvarjaš, svoj fokus preusmeriš s skrbi na nekaj pozitivnega. Ko smo pod stresom, možgani pogosto ostanejo “zataknjeni” v načinu razmišljanja, ki išče rešitve in analizira – to je t. i. analitični način delovanja. Umetnost nas povabi, da se prestavimo v bolj sproščeno, ustvarjalno stanje, kjer glavno vlogo prevzame desna možganska polovica, odgovorna za domišljijo, zaznavanje barv, oblik in vzorcev. Med ustvarjanjem se zmanjša “šum” nenehnih misli, kar deluje podobno kot meditacija – misli se umirijo, občutek časa zbledi in telo se začne sproščati.

Če tudi ti pogosto doživljaš občutke, ki jih je težko opisati z besedami (jeza, žalost, strah, pa tudi navdušenje in zaljubljenost), jih vseeno moraš nekao izraziti. Če tega ne storiš, se lahko kopičijo in povzročajo notranjo napetost. Umetnost ti omogoči, da jih “preliješ” na zunanji svet – s potezami čopiča, ritmom glasbe, besedami v pesmi ali celo gibom v plesu. Tako se čustva sprostijo na zdrav način, brez škode zase ali za druge. To ni le razbremenitev, ampak tudi način, kako bolje razumeti samega sebe.

Ko nekaj ustvariš – ne glede na to, ali gre za risbo, pesem, fotografijo ali izdelek iz gline – imaš pred seboj konkreten dokaz, da si vložil trud in domišljijo v nekaj svojega. Tudi če se ti zdi, da izdelek ni “popoln”, občutek, da si nekaj izdelal, dvigne samozavest in prinese zadovoljstvo. Poleg tega te spomin na ustvarjalni proces lahko pomiri tudi kasneje, ko izdelek ponovno vidiš.

Najdi svoj stil

Likovno ustvarjanje

Risanje in slikanje sta klasična, a zelo učinkovita načina sproščanja. Ni važno, ali uporabljaš svinčnik, oglje, vodene barvice ali oljne barve – pomembno je, da z barvami in oblikami izraziš, kar čutiš. Če ti je ljubše, lahko posežeš po mandalah ali barvankah za odrasle, ki te s ponavljajočimi se vzorci umirijo in ti pomagajo zbistriti misli. Zanimiv način izražanja so tudi kolaži – iz revij izrežeš slike, besede in barvne odtenke ter jih sestaviš v vizualno zgodbo svojega razpoloženja.

Pisanje

Pisanje je izjemno močno orodje za predelavo občutkov. Dnevnik hvaležnosti, v katerega vsak večer zapišeš tri stvari, za katere si hvaležen, ti pomaga, da se osredotočiš na pozitivne plati življenja. Če imaš rad besedno ustvarjanje, lahko poskusiš napisati pesem, rap ali kratek odlomek zgodbe, ki odraža tvoje razpoloženje. Nekateri pa prisegajo na pisanje pisem – tudi samemu sebi. Takšno pismo lahko shraniš, prebereš čez nekaj mesecev ali pa ga simbolično raztrgaš, da “spustiš” tisto, kar te teži.

Glasba

Če igraš instrument, lahko improviziraš in ustvariš svojo melodijo, tudi če poznaš le nekaj akordov. Petje – bodisi sam v sobi ali na glas v avtu – pomaga sprostiti napetost v telesu in dvigniti razpoloženje. Če nisi glasbenik, lahko ustvariš svojo “mood” playlisto: seznam pesmi, ki te pomirjajo, motivirajo ali napolnijo z energijo.

Gibanje in ples

Ples ni rezerviran za odrske dvorane. Lahko je popolnoma spontan – zapreš oči, predvajaš glasbo in se gibaš, kot ti narekujeta skladba in občutek. Če želiš povezati gib in sproščanje, lahko poskusiš plesno jogo, ki združuje raztezanje, dihanje in gibanje v ritmu.

Fotografija

Fotografski sprehod je odlična vaja čuječnosti: sprehodiš se po mestu ali naravi in poskušaš opaziti majhne detajle, ki jih sicer spregledaš. Lahko vodiš fotodnevnik, v katerem vsak dan posnameš eno fotografijo, ki najbolje opiše tvoje počutje. Če te zanima montaža, pa iz kratkih posnetkov svojega tedna ustvariš mini video kolaž – ustvarjanje zgodbe iz trenutkov je lahko presenetljivo terapevtsko.

Igra

Če te mika oder, lahko preizkusiš odrski monolog iz knjige, filma ali celo nekaj, kar si sam napisal. Improvizacijske igre pa so še posebej zabavne s prijatelji, ki poskrbijo za smeh in sproščenost.

Mlad.si
Unsplash