Slovenski znakovni jezik bi se moral vključiti v izobraževanje

V znakovnem jeziku se sporazumeva okoli 70 milijonov gluhih po vsem svetu, a ta jezik ni enoten za ves svet, temveč imamo nacionalne znakovne jezike. 24 držav članic EU je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Tako je tudi v Sloveniji, ki je leta 2002 sprejela zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.

Od junija 2021 je slovenski znakovni jezik vpisan tudi v slovensko ustavo ter s tem priznan kot samostojen in avtohton jezik naše države. V ustavi ima to pravico v EU vpisanih le pet držav.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarja pomembnost razvoja jezika

V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije poudarjajo, da je treba razvoj tega jezika nadaljevati, vendar pod finančnim okriljem države, kot to predvideva 62.a člen ustave. Doslej ga je izvajala zveza društev in od leta 1979 razvila 22.000 kretenj. “To je pomemben dosežek za ohranitev edinega jezika, v katerem se pri nas sporazumeva 1500 gluhih, vendar je kretenj občutno premalo za potrebe gluhih, ki danes vstopajo v različne sfere družbenega življenja, kot so fakultete, sodišča, psihoterapije in drugo,” so navedli.

Prepričani so, da je treba najti tudi rešitev za okrog 150 gluhih starostnikov, ki bivajo v domovih starejših občanov in so zaradi komunikacijske ovire precej osamljeni in prepuščeni sami sebi, saj se ne morejo vključevati v redne aktivnosti teh ustanov.

V zvezi nestrpno pričakujejo tudi boljšo dostopnost do informacij. Država je pred več kot letom dni začela pomemben projekt, ki bo v prihodnosti prinesel sprotno zapisovanje govora v besedilo, od česar bodo imeli koristi študenti na fakultetah, starejši ljudje ter gluhi in naglušni. Tehnologijo naj bi lahko koristile tudi televizije. “Glede na to, da je v državi okrog 150.000 ljudi z izgubo sluha, lahko trdimo, da obstaja širok družbeni interes za hitro realizacijo projekta,” so poudarili.

STA
Pexels