Štuk je dva tedna zapored gostil Komični četrtek, ki je v prvi vrsti namenjen študentom. Saj veste, smeh je pol zdravja, na Štuk pa smo prišli po drugo polovico.
Čeprav si na standardni četrtkov večer na Štuku težko predstavljamo kaj več kot le nekaj zasedenih miz in kakšno izgubljeno žirafo ali dve na obzorju, je že dva četrtka zapored zgodba povsem druga. Ob torkih, ki so tako ali drugače že tradicionalni, se je tudi dva četrtka zapored Štuk prelevil v dobrega gostitelja, a tokrat komedije. Ker je smeh pol zdravja in ker ta rek ni kar za prazen nič iz trte izvit, je bilo treba študente malo nasmejati.
Na Komičnem četrtku, katerega ime se je že kar prijelo in obljublja bodoče nove izvedbe, je Štuk po dvakrat gostil tri komedijante. Prvi četrtek so trojico sestavljali Marko Žerjal, Admir Beltić in Aleš Novak, tokrat pa je zbrane zabavala trojica v sestavi Eva Virc, Gašper Bergant in Jernej Celec. Če ste redni obiskovalec komičnih večerov ali stand-upa, ste za katerega od njih najbrž že slišali.
Nabito poln predprostor Štuka je že pri vhodu nakazal, da so se prišli študentje zabavati. Ob akcijski ceni piva smo samo čakali, da bo ura devet, ko je bil čas, da prvi zavzame oder. Do tega četrtka mi ni bila natančno jasna logika vrstnega reda nastopajočih na tovrstnih dogodkih. Verjetno je tako kot na koncertih – tisti najboljši nastopi povsem na koncu. Pri stand-upu pa je vrstni red še toliko bolj pomemben. Prvi ima najtežjo nalogo. Namreč občinstvo naredi komika zabavnega. Če je občinstvo zaspano in togo, komik zelo težko izpelje svoj, v četrtkovem primeru pol ure dolg, nastop. Šala, roganje ali zgodba pride do izraza le, ko je občinstvo dovolj sproščeno, da se brez problema nasmeji na ves glas. In tako je najtežjo vlogo za le nekaj minut prevzel Jernej Celec. Nekoliko je potipal teren in nas pripravil za to, kar sledi. Mikrofon pa je za tem hitro prepustil Evi Virc. S prigodami o študentskem življenju je predrla led. Poskrbela je tudi za kakšno pikro ali dve, vendar nič kaj pretirano provokativnega, kar je običajno recept za uspeh.
Normalno, ni vse v publiki – tudi komedijant mora biti zabaven. Mora imeti karizmo, mora biti nastopaški, obvladati retoriko, izbirati prave teme, v določenih trenutkih improvizirati in s pravim nastopom pripraviti publiko, da mu je iz roke. Ni tako preprosto, sploh, ko je treba publiko najprej spraviti na delovno temperaturo. Za Evo je na oder ponovno prišel Jernej, tokrat z izvedbo glavnega nastopa. Svojo priložnost za mikrofonom precej dobro izkoristil – po nekaj lahkotnih temah je začel tipati po tistih, ki se jih velikokrat radi politično izognemo, so pa običajno najbolj zanimive, sploh pa, ko vemo, da je v hecu nekaj (ali pa kar veliko) resnice.
Kar se ogrevanja publike tiče, lahko rečemo, da je prvima dvema uspelo. Tretji je na oder prišel Gašper Bergant in začel gladko sekati po vsem in to brez kančka slabe vesti. Šele, ko je nekdo tako hudičevo odkrit o določenih stvari, pa naj bo to politika, Romi ali resničnostni šovi, se tisti pravi smeh začne. Normalno, najboljše je zmeraj na koncu. In Gašperju se konkretno pozna kilometrina in poznavanje različne publike, da med nastopom ne porabi preveč energije za samo branje in tipanje, temveč več časa porabi za sam nastop.
Če je bila misija dveh zaporednih četrtkov, da se študentje nasmejijo – je tudi uspela. Nekateri so se nasmejali bolj, drugi malo manj – in normalno je tako. Mladi komedijanti se še zmeraj kalijo in nesmiselno in totalno brezpredmetno bi jih bilo primerjati s svetovno znanimi komedijanti, ki po svetu organizirajo turneje in polnijo razprodane dvorane. V Sloveniji smo daleč od tega. »Stand-upovci« pri nas morajo izkoristiti vsako možnost, ki jo imajo za nastop, hkrati pa se soočajo s problemom, da je pri nas tisti »pravi« konkreten stand-up precej redek. Slovenska scena premore kar nekaj znanih imen, ki pa so v velikem številu docela razpeti in s publiko komunicirajo skorajda še samo z vici na prvo žogo. Več bo za mlade priložnosti, kot sta bili ti dve, večje so možnosti, da se iz slovenskega stand-upa nekaj izcimi.
Organizator dogodka tj. Študentska organizacija Univerze v Mariboru, je tudi tokrat z ekipo Oddelka za interesne dejavnosti študentov poskrbela, da je je veseli december resnično vesel.
Simon CIGULA
Blaž ČRNIČ
