Študent na trgu dela in kdaj izgubi svoje ugodnosti
Študenti se vedno pogosteje tudi samoiniciativno vključujejo na trg dela z ustanavljanjem svojih podjetij ali odpiranjem s.p.-jev. V tokratnem prispevku smo preverili, katere so tiste najpogostejše situacije, ki bi se lahko pri ustanovitvi podjetja odrazile v izgubi študentskih ugodnosti in na katere morajo biti študenti zato najbolj pozorni.
Vprašanje: Ali ustanovitev podjetja vpliva na moje študentske ugodnosti in štipendijo?
Odgovor: Ustanovitev podjetja, ob izpolnjevanju nekaterih drugih pogojev, lahko privede do izgube študentskih ugodnosti, za sabo pa lahko potegne tudi druge obveznosti.
Študentski status prinaša kar nekaj ugodnosti. Vse od subvencioniranega prevoza do kraja šolanja, pravice do bivanja v študentskih domovih, do subvencionirane prehrane, ipd. Da je študent upravičen do teh ugodnosti, pa mora sicer izpolnjevati tudi določene pogoje, ki so predpisani z Zakonom o visokem šolstvu.
Ta namreč v 69. členu določa, da imajo študenti ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Preprosteje povedano, do študentskih ugodnosti je študent upravičen, če ni v delovnem razmerju, nima odprtega s.p., ni vpisan v evidenco brezposelnih in ni direktor podjetja ali zavoda.
Ustanovitev podjetja in plačevanje prispevkov
Ustanavljanje podjetij je seveda omogočeno tudi študentom. To pomeni, da morajo biti tudi oni pozorni na pravila, ki urejajo to področje. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju v osnovi določa kategorije oseb, ki se morajo vključiti v zavarovanje in plačevati prispevke. Pri tem ureja tudi primere, ko se morajo v zavarovanje vključiti ustanovitelji podjetij. Kategorije oseb, ki bodo primorane plačevati prispevke so družbeniki ali delničarji gospodarskih družb in ustanovitelji zavodov ali zadrug, v kolikor so hkrati tudi poslovodne osebe, če seveda niso zavarovani na drugi podlagi.
To torej pomeni, da se bo oseba morala obvezno zavarovati v primeru, če je hkrati ustanovitelj podjetja in direktor in ni že zavarovana po drugi podlagi. Študent, ki je samo družbenik ali samo direktor podjetja, se ne bo rabil vključiti v zavarovanje. Ostale pa mu bodo tudi vse študentske bonitete.
Štipendije
Še eno od področij, ki ga velja omeniti v povezavi s študenti je zagotovo štipendiranje. Področje ureja Zakon o štipendiranju, ki za pridobitev in ohranitev štipendij predvideva izpolnjevanje določenih pogojev.
Zakonodaja določa, da štipendijo lahko pridobijo upravičenci, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije ali upravičenci, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:
- v delovnem razmerju ali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,
- vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,
- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
Upravičenci morajo pogoje izpolnjevati cel čas upravičenosti do prejemanja štipendije.
To torej pomeni, da študent do štipendije ni več upravičen, če je v delovnem razmerju ali ima svoj s.p., je vpisan v evidenco brezposelnih ali pa je direktor podjetja ali zavoda.
Alja ŽAGAR, Mladi podjetnik (vir)
Pixabay
