Težke informacije v medijih: kako ostati na tekočem, a ne izgubiti duševnega zdravja?
Mediji med nas vsakodnevno pošiljajo informacije o dogajanju doma in po svetu. Velikokrat so novice slabe, kar lahko močno vpliva na naša čustva in stopnjo stresa v vsakdanu. Sploh, kadar so informacije podkrepljene s fotografijami in videi, ki se pojavljajo na družbenih omrežjih.
V poplavi poročil dandanes težko presodimo, kaj je resnično in kaj ne. Kljub temu, da je včasih vsega preveč, je pravzaprav težko ostati na tekočem, zato se v nas vzbujata občutek in težnja po iskanju in gledanju novih informacij. Gre za instinktivni reakciji in celo dela našega mehanizma za preživetje. Vendar vse to še ne pomeni, da je to dobro za nas. Kako torej ostati na tekočem, ne da bi se pri tem skrhalo naše duševno zdravje?
Od TV do TikToka: Spremembe v informacijskih tokovih
Informacije so med ljudmi skozi zgodovino krožile različno. Najprej od ust do ust, nato so se najpomembnejše informacije začele širiti po časopisih, kasneje po radiu in televiziji, danes najnovejše novice preplavljajo tudi družbena omrežja. Pri tem ne gre samo za zapise novic, pač pa besedilo obogateno s slikami in videi. Slike posredujejo več informacij kot besede. Možgani jih obdelajo 60.000-krat hitreje, videoposnetki pa imajo še prostorski in osebni kontekst kar dodatno ojača naše čustvene reakcije.
TikTok in Instagram posnetki o aktualnem konfliktu med Izraelom in Hamasom so pritegnili milijarde ogledov. Posnetki so grozljiva in zastrašujoča ilustracija nasilja in vojne, na nas pa je, da znamo pretehtati, da vsi posnetki in informacije niso točni in resnični.
Zavedati se moramo, da so v medijih zmeraj bile in bodo prisotne dezinformacije. Sama količina je pogosto strateškega značaja, orkestrirana za ustvarjanje strahu in zmede ter za izkoriščanje padajočega zaupanja ljudi v medije. Tovrstno zmanjšanje zaupanja žene ljudi k družbenim medijem, kjer so čustva glavna valuta za pozornost. Čustvene reakcije, bodisi groza, sočutje ali ogorčenje zmanjšajo kognitivni nadzor in nasprotovanje, ki lahko povečata impulzivno vedenje. Rezultat je brezglavo deljenje netočne in zavajajoče vsebine, ne da bi si vzeli čas za vprašanje ali potrditev.
Stres in čustva, ki ga povzročajo mediji
Ne glede na to, ali so resnične ali ne, gledanje nazornih in nasilnih fotografij lahko povzroči stres, negotovost in strah. Stalno nasičenje z negativnimi novicami lahko poveča tveganje za anksioznost in depresijo. Tudi naš svet lahko skozi naše oči izgleda bolj nevaren. Naši možgani so instinktivno pozorni na vsako potencialno nevarno situacijo, da nas zaščitijo kot del našega preživetvenega nagona.
Tudi sama količina razpoložljivih informacij lahko ustvari informacijski FOMO občutek, da zamujamo nekaj, kar je ključnega pomena za naše dobro počutje. To ustvari čustveno spiralo, ki se hitro obrne strmo navzdol. Spremljanje nasilne in grozljive vsebine ustvarja strašljivo okolje in povzroča tesnobo. Anksioznost sproži potrebo po znanju, ta pa sproži željo po iskanju. Bolj kot smo pod stresom, bolj ko iščemo, slabše se počutimo in bolj ranljivi postajamo za vse odgovore.
Kako se soočati z medijskimi vsebinami?
- Bodi pozoren na to, da ti vsaka novica prinese nekaj novega. Ne premlevaj in prebiraj vedno istih informacij.
- Spremljaj svoja občutja pred, med in po branju novic.
- Privošči si premor med prebiranjem novic in možganom privošči malo pavze.
- Nasilna in negativna vsebina lahko prizadene tudi ljudi okoli tebe. Nihče si namreč ne želi družbe nekoga, ki je zaradi informacij jezen, trmast in agresiven.
- Novice prebiraj na portalih, ki uporabljajo relevantne vire in se na ta način izogni lažnim informacijam.
DOSTOP.si / 
