Tudi tebe letos napadajo komarji? Na Hrvaškem jih je štirikrat več kot lani!
Notranjost Hrvaške se letos spopada s štirikrat večjim številom komarjev kot lani. Največ jih je na območju Osijeka in Zagreba, kjer so na povečano število vplivali visok vodostaj Drave ter nepokošena trava in odpadki, je za hrvaški časnik Jutarnji list ocenil profesor biologije z univerze v Osijeku Branimir Hackenberger Kutuzović.
Po nekaterih ocenah bo osebo, ki bo eno uro stala ob Dravi v Osijeku, pičilo 50 do 60 komarjev. O velikih količinah teh žuželk na osiješkem območju pričajo tudi rezultati merjenj iz minulega tedna.
Na gozdnatem predelu naselja Sarvaš blizu največjega mesta v Slavoniji so minuli torek našteli 18.347 komarjev na past, v samem naselju pa 14.515, je novinarjem minuli teden sporočil namestnik župana Dragan Vulin. Pojasnil je, da je mesto za boj proti komarjem letos porabilo že nekaj več kot milijon evrov.
Branimir Hackenberger Kutuzović z oddelka za biologijo Univerze Josipa Jurja Strossmayerja v Osijeku in vodja projekta na temo prilagajanja ukrepov nadzora populacije komarjev okoljskim spremembam na Hrvaškem je za Jutarnji list dejal, da v Osijeku nikoli ni bilo več komarjev kot zdaj. V podobnem položaju je po njegovih besedah Zagreb, s prav tako rekordnim številom komarjev.
Zakaj jih je toliko?
Gre predvsem za tigraste komarje, ki se pospešeno razmnožujejo tudi zaradi obilnih padavin. Dodal je, da na povečanje števila komarjev močno vliva tudi zanemarjanje okolice v urbanih središčih, kot sta nepokošena trava in odpadki.
Konec junija in v začetku julija so v hrvaški prestolnici sicer izpustili v naravo 100.000 sterilnih samcev tigrastega komarja v upanju, da bodo s tem omejili populacijo teh insektov v mestu. Večje količine sterilnih samcev tigrastega komarja so lani izpustili v naravo tudi v Osijeku in Pulju. V slednjem so letos to metodo uporabili znova in s 25 lokacij izpustili kar 1,2 milijona sterilnih samcev.
Ali je letos več komarjev tudi v Slovenijii?
Posamezna vzorčenja, ki so jih letos izvajali, so sicer pokazala, da je komarjev veliko, a kljub temu ne morejo trditi, da jih je več kot prejšnja leta, saj podatke še analizirajo, je za STA pojasnila Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo. Letos monitoringa komarjev, ki so ga izvajali od leta 2019 do lani po celotni Sloveniji, ne bodo izvajali.
Največje populacije komarjev po Sloveniji najdemo na območjih velikih stoječih voda, velikih rek in območjih, kjer poplavljajo. Komarji namreč svoja jajčeca odlagajo v vodo, zato je ta ključna za njihovo razmnoževanje. Največ jih je na območju prekmurske regije, območju med Dravo in Muro, spodnjem delu Posavja in v goriški regiji, je pojasnila.
Vrste komarjev se skozi leto zelo spreminjajo. Ob poplavah se najbolj namnožijo avtohtone slovenske vrste, ki so vezane na poplavne ravnice. Invazivne vrste, kot je na primer tigrasti komar, za razmnoževanje potrebujejo drugačno okolje kot nekatere druge vrste. “Čez leto se tudi te vrste uspejo namnožiti, saj je za njihov razvojni krog ustrezna tudi zelo majhna količine vode, ki stoji v okolici hiš,” je navedla.
Zato lahko širjenje invazivnih vrst preprečimo tudi z odstranjevanjem majhnih stoječih voda v okolici hiš. Sicer pa so glavna zaščita pred piki komarjev svetla oblačila, uporaba repelentov ter postavitev okenskih komarnikov.
STA
Arhiv DOSTOP.si
