Okolje

V Sloveniji živi 575 vrst divjih čebel, ki so nujne za opraševanje

Ob prihajajočem svetovnem dnevu čebel so na Nacionalnem inštitutu za biologijo predstavili rezultate monitoringa divjih čebel v Sloveniji. Predstavitve sta se udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Irena Šinko, in Andrej Bibič, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost Ministrstva za naravne vire in prostor.

V triletni raziskavi so na Nacionalnem inštitutu za biologijo našli 239 od 575 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), ki so bile kadarkoli najdene v Sloveniji. Raziskava je potekala na petih območjih in sicer na Celjskem, med Mengšem in Kranjem, v okolici Cerkniškega jezera, na Ljubljanskem barju in v Ljubljani. Na vseh območjih so našli več kot 100 vrst čebel, največ v okolici Cerkniškega jezera (143).

Strokovni vodja projekta, dr. Danilo Bevk: “Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele in to v Ljubljani. To kaže na to, da bi z dodatnimi raziskavami gotovo našli še kakšno pri nas neodkrito vrsto. Hkrati pa bi ugotovili tudi, koliko od 575 vrst, ki so bile doslej najdene pri nas, v Sloveniji dejansko še živi. Zaradi sprememb v okolju, so nekatere gotovo že izginile.”

Daviesova opnarka, čebele
Daviesova opnarka

Opraševalci so izjemnega pomena

Opraševalce ogrožajo spremembe v okolju, ki smo jih povzročili ljudje: pomanjkanje hrane, podnebne spremembe, pomanjkanje mest za gnezdenje, pesticidi in bolezni. Ker več kot polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci (divje čebele, muhe trepetavke in druge žuželke), upadanje njihovega števila ponekod že ogroža kmetijsko pridelavo.

S pilotnim monitoringom so našli 239 vrst čebel, med njimi tudi vrsto, ki je bila v Sloveniji opažena prvič.

Dr. Bevk je poudaril tudi pomen vzpostavitve trajnega monitoringa opraševalcev. Monitoring sam po sebi sicer še ne prispeva k varovanju, a je vseeno nujen za naravovarstvena ukrepanja. Dobro poznavanje stanja je pogoj za ukrepanje in nato spremljanje učinkovitosti ukrepov. Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo.

Projekt Ciljnega raziskovalnega programa “CRP 2019” Zasnova metodologije monitoringa divjih opraševalcev v Sloveniji so financirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Ministrstvo za naravne vire in prostor in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potekal je pod vodstvom Nacionalnega inštituta za biologijo, partnerja projekta pa sta bila tudi Prirodoslovni muzej Slovenije in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Tekmnokrili zemeljski čmrlj, čebele
Tekmnokrili zemeljski čmrlj

o-STA
Blaž Koderman

Sorodni članki

Preberi še
Close
Back to top button