Zakaj ženske živijo dlje od moških? Znanstveniki imajo končno odgovor

Ženske že stoletja živijo dlje od moških in to ne le pri ljudeh. Po svetu in v zgodovini se ta vzorec ponavlja pri številnih živalskih vrstah. A zakaj? Nova raziskava nemškega Inštituta Maxa Plancka za evolucijsko antropologijo ponuja zanimiv odgovor: del krivde naj bi nosila evolucija, ki je moškim »naročila«, naj vlagajo več v razmnoževanje kot v preživetje.

Ko genetika ni dovolj

Znanstveniki so analizirali več kot 1.000 živalskih vrst, da bi ugotovili, zakaj en spol običajno živi dlje od drugega. Ugotovili so, da imajo pri sesalcih, med katere spadamo tudi ljudje, samice daljšo življenjsko dobo v 72 % primerov, in to v povprečju kar za 12 %. Pri ljudeh ženske v povprečju živijo 5,4 leta dlje od moških. Pri losih pa je razlika še bolj dramatična – samice lahko živijo celo dvakrat dlje. Pri pticah pa je zgodba obrnjena: v 68 % vrst živijo dlje samci, povprečno za 5 %. To kaže, da genetika ni edini dejavnik.

Kromosomi: genetska past za moške

Ena od razlag temelji na spolnih kromosomih. Pri sesalcih imajo ženske dva X kromosoma, moški pa X in krajši Y. Po besedah dr. Johanne Staerk, vodilne avtorice študije, so moški zato bolj občutljivi na škodljive mutacije, saj nimajo “rezervne kopije” X kromosoma, ki bi napake popravila.

Druga hipoteza, imenovana »toksični Y«, pa predlaga, da Y kromosom sam vsebuje gene, ki lahko pospešujejo staranje in bolezni. Pri pticah je ponovno ravno obratno. Samci imajo dva Z kromosoma, zato so genetsko bolj “zaščiteni”, medtem ko samice nosijo krajši W. Vendar znanstveniki opozarjajo, da to pojasni le del zgodbe.

Ljubezen, boj in očetovstvo

Veliko večji vpliv ima, kakšen je ljubezenski in starševski življenjski slog posamezne vrste. Pri mnogih sesalcih samci tekmujejo za samice in jih privabljajo s svojimi rogovi, grivami ali mišicami in se med seboj bojujejo. Ta energijska poraba in poškodbe jim krajšajo življenje.

Pri monogamnih vrstah, kjer par ostane skupaj in si deli skrb za mladiče, pa je razlika med spoloma manjša. Zanimivo je, da so vrste, kjer samci pomagajo pri vzgoji potomcev, pokazale daljšo življenjsko dobo. To velja zlasti za primatne vrste, kjer mladiči dolgo ostanejo odvisni od staršev – kot pri šimpanzih, ki z materjo živijo tudi do 10 let.

Dolgotrajna ljubezen, daljše življenje

Raziskava tako nakazuje, da moški nimajo krajših življenjskih dob zato, ker bi bili biološko “šibkejši”, ampak zato, ker je evolucija njihove prednike nagradila za razmnoževalno tekmovalnost in ne za dolgoživost.

A obstaja dobra novica: tisti, ki so zvesti partnerji in skrbni očetje, imajo po naravnih zakonih več možnosti, da živijo dlje. Kot pravi dr. Staerk: “Biti dober starš in partner se dolgoročno splača, tudi z evolucijskega vidika.”

DOSTOP.si / EŽ
Unsplash