Zaradi pomanjkanja vode nam lahko v prihodnosti grozijo vojne
Svetovni dan voda, ki ga obeležujemo danes, poudarja pomen vode kot dragocenega naravnega vira. Letos pri ZN izpostavljajo sporočilo, da lahko pomanjkanje vode sproža tudi konflikte med državami. V luči tega se zavzemajo za okrepitev čezmejnih sodelovanj in spodbujanje trajnostnega upravljanja vodnih virov.
Brez varne pitne vode še vedno 2,2 milijarde ljudi
Kot ob letošnjem svetovnem dnevu voda, ki nosi geslo Voda za mir, opozarjajo pri ZN, je lahko voda orodje za mir ali sproža konflikte. Situacije, ko se ljudje soočajo s pomanjkanjem ali onesnaženjem vode ali ko nimajo enakega dostopa do nje, lahko sprožajo napetosti med posameznimi skupnostmi in državami.
Ob tem poudarjajo, da je za uresničitev letošnjega gesla svetovnega dneva potrebnega veliko več sodelovanja med državami. Danes si namreč 153 držav deli vodne vire, le 24 od njih pa ima sklenjene sporazume o skupni rabi. Po mnenju ZN je treba okrepiti prizadevanja za vzpostavitev čezmejnega sodelovanja, hkrati pa pozivajo države k pridružitvi in izvajanju konvencij ZN o vodah, ki spodbuja trajnostno upravljanje skupnih vodnih virov.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za leto 2023 je brez varne pitne vode še vedno 2,2 milijarde ljudi. Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) medtem svari, da se s hudim pomanjkanjem vode vsaj v delu leta sooča približno polovica svetovnega prebivalstva, razmere pa se bodo zaradi podnebnih sprememb in rasti števila prebivalcev še poslabšale.
Ne moremo se pretvarjati, da podnebnih sprememb ni
Na ministrstvu za naravne vire in prostor so prepričani, da letošnji globalni slogan svetovnega dneva Voda za mir opozarja, da s sodelovanjem pri skrbi za vode ustvarjamo življenjsko pomembno odpornost na ekstremne vremenske dogodke ter pomagamo prebivalstvu omiliti posledice podnebnih sprememb in se nanje prilagoditi. Ob tem so spomnili, da je pristojni minister Jože Novak že večkrat poudaril, da se ne moremo pretvarjati, da podnebnih sprememb ni.
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so spomnili na podatek, da je ena od strateških usmeritev razvoja slovenskega kmetijstva tudi zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na naravne vire, še posebej vire pitne vode. Z ukrepi kmetijske politike se zato podpira tudi kmetijstvo v njegovi okoljski funkciji. V okviru tega se spodbuja sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi, v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.
Pogosto prezrto dejstvo je po mnenju ministrstva tudi, da je voda ena od osnovnih sestavin živil v živilski industriji. “Sestavlja veliko živilskih izdelkov in kot taka mora biti neoporečna in varna. Pri izvajanju dobre higienske prakse je za čiščenje vseh predmetov in površin, ki prihajajo v stik z živili, uporabna samo pitna voda,” so opozorili.
Na potrebo po čezmejnem sodelovanju opozarja tudi Unesco
“Če želimo ohraniti mir, moramo ne le hitro ukrepati za zaščito vodnih virov, temveč tudi okrepiti regionalno in globalno sodelovanje na tem področju,” je danes ob objavi letnega poročila te agencije ZN o vodi dejala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
V poročilu piše, da trenutno približno polovica svetovnega prebivalstva vsaj sezonsko trpi zaradi hudega pomanjkanja vode. Več kot dve milijardi ljudi nima dostopa do varne pitne vode, 3,5 milijarde ljudi pa ne more uporabljati čistih sanitarij. V skladu s cilji ZN naj bi te težave odpravili do leta 2030, vendar je malo verjetno, da bo to mogoče doseči.
Po podatkih Unesca se svetovna poraba sladke vode vsako leto poveča za en odstotek, kar je posledica sprememb v prehrani. Čeprav kmetijstvo porabi skoraj 70 odstotkov sladke vode, sta za povečanje potreb po vodi odgovorna predvsem industrija in gospodinjstva.
STA
Arhiv DOSTOP.si
