Zaradi ponarejanja letno izgubljenih 15 milijard evrov javnofinančnih prihodkov
Po navedbah novega poročila, ki ga je objavil Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), je gospodarska in družbena škoda, ki jo povzroča ponarejanje, prikrajšala vlade za proračunske prihodke, ponarejanje pa lahko podpira tudi huda kazniva dejanja, kot sta trgovina s prepovedanimi drogami in pranje denarja.
V poročilu je ocenjeno, da vlade po vsej EU zaradi prisotnosti ponarejenega blaga na trgu skupaj izgubijo do 15 milijard evrov na leto v obliki neposrednih in posrednih davkov ter socialnih prispevkov, ki jih nezakoniti proizvajalci ne plačajo.
Poleg tega se v skladu z oceno urada EUIPO vsako leto v EU zaradi ponarejanja izgubi do 19 milijard evrov prodaje v sektorjih kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego, vina in žganih pijač, farmacevtskih izdelkov ter igrač in iger. Pri ponaredkih se ne opravi enako strogo preskušanje kot pri pristnih izdelkih za zagotovitev, da so varni za ljudi, ki jih uživajo ali uporabljajo.
Stanje v Sloveniji: 4 milijona evrov
Zlasti v sektorju kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego se je obseg prodaje zmanjšal za več kot 2,5 milijarde evrov v primerjavi z zadnjo tovrstno analizo, ki jo je urad EUIPO objavil leta 2019. To je največji porast v vseh proučevanih sektorjih. Zaradi prisotnosti ponarejenih izdelkov je vsako leto po vsej EU za približno 14,1 % nižja prodaja kozmetičnih izdelkov in izdelkov za osebno nego (9,6 milijarde evrov). V Sloveniji znaša ta vrednost 9,3 %, kar ustreza 14 milijonom evrov manjšega obsega prodaje vsako leto in porast za 4 milijona evrov od zadnje ocene.
Analiza urada EUIPO kaže, da so bili evidentirani nevarni ponarejeni izdelki ocenjeni kot resno tveganje za potrošnike. Večina zadevnega blaga je bila namenjena otrokom, in sicer je šlo za igrače, izdelke za varstvo otrok ali otroška oblačila.
Raziskave, ki sta jih opravila urad EUIPO in Europol, razkrivajo tudi povezave med ponarejanjem in drugimi hudimi kaznivimi dejanji. Od leta 2016 so organi kazenskega pregona v EU izvedli 29 večjih operacij proti ponarejanju in piratstvu. Tarča operacij so bile organizirane skupine, ki so bile vključene tudi v druga huda kazniva dejanja, vključno s trgovino s prepovedanimi drogami in pranjem denarja.
“Ponarejanje je kaznivo dejanje …”
Izvršni direktor urada EUIPO Christian Archambeau je dejal: “Ponarejanje je kaznivo dejanje, pri katerem ne gre brez žrtev. Ponarejeni izdelki odžirajo promet zakonitim podjetjem, vlade pa prikrajšajo za prepotrebne prihodke. Prinašajo tudi očitna tveganja za varnost in zdravje njihovih uporabnikov. Toda kot kažejo izsledki našega sodelovanja z Europolom, lahko prihodki, pridobljeni s ponarejanjem, podpirajo tudi huda kazniva dejanja organiziranega kriminala. Za celovito reševanje tega vprašanja je potrebno usklajeno mednarodno ukrepanje na vseh ravneh.”
Današnje ocene so vključene v poročilo o stanju na področju kršitev pravic intelektualne lastnine za leto 2020. Poročilo združuje različna poročila urada EUIPO o intelektualni lastnini na ravni EU in na svetovni ravni. Vključno z ugotovitvami preiskav, izvedenih z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropskim patentnim uradom (EPO).
Poročilo vključuje med drugim podatke o deležih ponarejenega in piratskega blaga v mednarodni trgovini. Tudi podatke o ekonomskem prispevku gospodarskih panog, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, h gospodarski rasti in zaposlovanju. Vsebuje tudi nova spoznanja o tem, kako mala in srednja podjetja uporabljajo intelektualno lastnino.