Ali veš, da lahko grozljivke pomirijo tvojo anksioznost?

Skoki iz teme in krvavi prizori morda ne delujejo kot nabolj pomirjujoča izbira, a ravno grozljivke so lahko idealna terapija ob obdobjih tesnobe. Logika nam narekuje, da se je čustvo strahu razvilo zato, da nas opozori na stvari, ki ogrožajo našo varnost. Strah nam pomaga, da se izognemo vsemu, kar bi lahko škodovalo nam ali našim bližnjim – zato ponavadi sproži “odziv boj ali beg”.

“Paradoks grozljivk je zelo staro vprašanje,” pravi Mark Miller, znanstveni sodelavec na Univerzi Monash v Avstraliji in Univerzi v Torontu. “Že Aristotel je govoril o tem, kako nenavadno je, da smo naravnani tako, da se izogibamo nevarnim in groznim stvarem. Kljub temu pa privlačijo prostori, kjer smo v stiku z odvratnimi, groznimi, škodljivimi ali strašljivimi stvarmi.” V zadnjih desetih letih pa so psihologi končno začeli razreševati to enigmo.

Kaj že vemo?

Coltan Scrivner, psiholog na Univerzi Arizona State, je kot otrok vedno užival v poslušanju strašljivih zgodb. Na podiplomskem študiju pa ga je začela begati razširjenost strašljivih zgodb v človeških kulturah. “Prvi dokazi grozljivih zgodb vključujejo grozne demone in pošastne zveri,” pove Scrivner, ko opisuje Ep o Gilgamešu. “Rekel bi, da so poteze grozljivih zgodb stare toliko kot jezik sam.”

Zakaj so nam takšne zgodbe sploh zanimive? Ena od razlag je, da grozljive zgodbe delujejo kot vrsta igre, ki nam omogoča razumeti svet okoli nas in se pripraviti na grožnje, s katerimi bi se lahko srečali. “Za živali je koristno, da razumejo in se naučijo o nevarnostih v svojem okolju,” še pravi.

Ena izmed študij je k spletnemu vprašalniku povabila približno 400 udeležencev. Vprašalnik je zahteval njihovo oceno o tem, v kolikšni meri se strinjajo z različnimi trditvami o svoji potrošnji grozljivih filmov. Analiza je pokazala, da lahko udeležence razdelimo v tri glavne skupine:

• Prva skupina, »adrenalinski odvisniki«, uživajo v fizičnih občutkih napetosti – strah jim pomaga, da se počutijo bolj žive.
• Druga skupina, »stiskalci pesti«, ne marajo občutka strahu, vendar jim je všeč premagovanje tega strahu, saj se pri tem naučijo nekaj o sebi.
• Tretja skupina, »temni spoprijemalci«, pa uporabljajo grozljivke za soočanje z resničnim svetom.

Zakaj ravno grozljivke?

Miller pravi, da grozljivke ponujajo ravno dovolj negotovosti, da ohranjajo aktiven naš »anticipacijski mehanizem«. Tako bolje vemo, kaj lahko pričakujemo. »Če ostajaš v idealnem območju le izboljšuješ svoje sposobnosti napovedovanja, zato pa si bolje pripravljen na obvladovanje negotovosti na dolgi rok,« pravi Miller.

Miller tudi verjame, da so lahko koristne za zmanjševanje anksioznosti, saj omilijo stresni odziv na vznemirljive dogodke. »Grozljivke so priložnost, da se igramo s tem, da smo prestrašeni, z gnusom ali občutkom pritiska,« pravi Miller. Prednost pa je seveda v tem, da ves ta proces poteka v varnosti in udobju domačega kavča. Strah lahko nadziramo tako, da film ustavimo, zapustimo sobo ali se preprosto skrijemo za posodo kokic.

DOSTOP.si / IK
Unsplash