Crkljanje s hrano

Obstaja določena hrana, ki v nas prebudi nostalgijo in nas potolaži, nam nudi občutek varnosti in nas pomiri v stresnem stanju. Leta 1966 je izraz hrana za uteho (angl. comfort food) uporabil Palm Beach Post: “Odrasli se, ko so pod hudim čustvenim stresom, obrnejo na tisto, kar bi lahko imenovali ‘hrana za uteho’ – hrano, povezano z varnostjo v otroštvu, kot je materino poširano jajce ali slavna piščančja juha.”

Študentje so na naše vprašanje, kaj je za njih hrana za uteho, navedli različne odgovore. Največ jih je bilo v smeri, da je to hrana, ki ti pomaga prebroditi stresne situacije, te potolaži v primeru slabe volje in stresa ter ti izboljša počutje. Nekateri pa so ob tej besedni zvezi pomislili na nekaj sladkega, nezdravo prehrano in prekomerno težo. Kaj pa o tem pravijo študije?

Hrano za uteho povezujemo tudi z nostalgičnimi občutki iz svojega otroštva.

Tolažba za dušo, težava za postavo

Psiholog Sahram Hesmat (2016) pojasni, da je hrana za tolažbo običajno visokokalorična hrana z izrazitejšimi slanimi in/ali sladkimi okusi. Ti okusi aktivirajo nagrajevalni sistem v možganih in nam omogočijo, da se bolje počutimo. Zelo okusna hrana v naših možganih deluje podobno kot droge. Dokazano obstaja povezava med nezdravim prehranjevanjem in bolj nesrečnimi posamezniki, kar strokovnjaki imenujejo čustveno prehranjevanje. Ljudje, ki ne doživljajo toliko stresnih situacij, pa naj bi uživali bolj zdravo hrano. Znanstveniki poročajo, da ima uživanje nezdrave in visokokalorične hrane več negativnih učinkov in lahko včasih dolgoročno celo poslabša naše razpoloženje. Izkoriščanje hrane za zadovoljitev čustvenih potreb je tako kratkotrajna rešitev, ki preloži spopadanje s čustvi, dolgoročno pa ima negativne posledice.

Kljub različnim odgovorom so vsi študentje razmišljali v pravi smeri. Res gre za hrano, ki nam nudi uteho v stresnih situacijah, je pogosto nezdrava in lahko ob pogostem uživanju povzroča tudi debelost.

Domača kuhinja je zakon

Določene jedi nas lahko spomnijo na prijetne družinske običaje in zato si študentje, ki se počutijo osamljene ali pa pogrešajo bližnje, zaželijo specifično hrano iz svojega otroštva, ko so se počutili varne v objemu družine (Hesmat, 2016). Tistim, ki imajo na otroštvo prijetnejše spomine, nostalgična hrana vzbudi pozitivna čustva. Anketirane smo prosili, da navedejo stopnjo strinjanja za naslednje trditve. Polovici vprašanih najboljšo hrano za uteho pripravi nekdo od bližnjih, 60 odstotkov si jo kupi kar v trgovini, tretjina vprašanih ponjo zavije v restavracijo, medtem ko si jo nekaj več kot polovica anketirancev pripravi kar doma.

Dejstvo, da močnejši okusi v možganih sprožijo ugodne občutke, potrdijo tudi rezultati ankete: 50 odstotkov mariborskih študentov namreč najraje poseže po toplih slanih kaloričnih obrokih, kot so pice in testenine, po sladkem hrepeni okrog 40 odstotkov vprašanih, 10 odstotkom pa se toži po slanih prigrizkih, kot sta čips in pokovka.

Kdaj si jo zaželimo?

Več kot 60 odstotkov vprašanih si takšne hrane običajno zaželi zvečer, manj kot 40 odstotkov čez dan in zgolj 1 odstotek zjutraj. Rezultati niso presenetljivi, če upoštevamo dejstvo, da smo zvečer običajno najbolj utrujeni in imamo doma končno čas zase.

Katere pa so tiste situacije, ki mariborske študente spodbudijo k uživanju takšne hrane? Več kot tretjina je odgovorila, da so to stresne situacije ali pa ko se počutijo žalostne in slabe volje. Več kot 15 odstotkov vprašanih se s takšno hrano nagradi za opravljen trud, manj kot 10 odstotkov anketirancev pa je izbralo odgovora, “ko sem dobre volje” in “ko je zunaj mrzlo”.

Ni pa zgolj hrana tista, ki nam pogreje dušo. Prva tri mesta najljubših pijač za uteho zasedajo čaj, kava in vroča čokolada, sledita pa pivo in kakav. Pod drugo so navedli različne sladke pijače, kot je na primer kokakola, nekateri so posebej izpostavili kakovostno vino ali čaj, eden izmed odgovorov pa je bil tudi maca latte. Ob ponujenih in izbranih možnostih pa lahko sklepamo, da študentje pri iskanju utehe posegajo po bolj zdravih izbirah na področju pijače kot pa pri jedeh.

Močni okusi v naših možganih sprožijo tvorjenje hormona sreče.

Kaj pa, ko pride tisti teden v mesecu?

Hormoni pred menstruacijo in med njo običajno bolj ali manj vplivajo na počutje žensk. Zaradi povečanega občutka stresa tako ženske pogosto posežejo po sladki, slani ali mastni hrani. Približno polovica anketirank pred menstruacijo in med njo najraje poseže po kaloričnih slanih jedeh, kot so pica, testenine, slani prigrizki in jedi s sirom. Malo manj kot polovica pa poseže po sladkih prigrizkih. Po zdravi in lahki hrani v tem obdobju hrepenita dva odstotka vprašanih žensk. Na aktivni.si pojasnjujejo, da je za izboljšanje simptomov dobro uživati hrano, ki vsebuje veliko železa in vitamina B12. Bogata z železom so živila, kot so rdeče meso, ribe, perutnina, temna listnata zelenjava in stročnice, kot so fižol, grah in leča. Povečano potrebo po B12 lahko potešite z uživanjem produktov živalskega izvora. Namesto uživanja nezdrave hrane vam bo bolj pomagal sprehod ali druga športna dejavnost, ki bo preusmerila misli od neskončnih količin čokolade.

Ana Lah
Ana Lah