Glasovanje na referendumih: z večinsko podporo sprejeli vse tri zakone

Spremembe zakona o vladi je na nedeljskem referendumskem odločanju po delnih neuradnih rezultatih podprlo 56,65 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 43,35 odstotka. Za spremebe za zakon o dolgotrajni oskrbi je glasovalo 62,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa glasovalo 37,78 odstotka. Novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je na referendumskem odločanju podprlo 62,8 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 37,20 odstotka.

Koalicija rezultat vidi kot zmago, v SDS menijo, da so bili ljudje zavedeni

Predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob je izrazil željo, da je politika ob takšnih rezultatih spoznala, da se z referendumi ne gre igrati. Meni, da je izid jasno sporočilo politiki, da ni izvoljena, da blokira delo države, ampak da dela v korist državljanov. Pričakuje, da opozicija ne bo vlekla potez, s katerimi bi na referendumih izraženo voljo ljudi ponovno zaustavljala, ampak da bodo ponižno sprejeli voljo ljudi. Pričakuje tudi, da se bodo politiki vseh barv potrudili, da jo uveljavijo.

V stranki SDS, sicer pobudnici vseh treh referendumov, s katerimi niso uspeli, pa so ob rezultatih referendumskega glasovanja izrazili dvom, da so se ljudje v celoti zavedali vsebine svojih odločitev. Izglasovali so višje davke, višji rtv-prispevek in ideološki monolit na RTVS ter se odpovedali pravicam iz dolgotrajne oskrbe za vsaj leto dni, je ocenil poslanec Branko Grims.

Predstavniki SDS so pričakali na sedežu stranke v Ljubljani, kjer pa ni bilo predsednika stranke Janeza Janše, ki je v tujini. Ta se je za zdaj odzval le na Twitterju, kjer je ocenil, da so ljudje glasovali za misleč, da s tem svoje pravice branijo. “S čim jih lahko ob 99-odstotnem medijskem monopolu zavedejo naslednjič,” se je vprašal. Glede sprememb zakona o vladi pa je zapisal, da je rezultat prek 40 odstotkov za predlog SDS o zavrnitvi zakona z vidika politično-strankarskih preračunov “čisto OK”. “Ni pa OK z vidika našega skupnega interesa, ni OK za davkoplačevalce, ki jih čakajo od večine podprti novi stroški,” je prepričan.

Volivci so največjo podporo izrekli zakonu RTVS

Ministrica za kulturo Asto Vrečko ocenjuje, da so ljudje pokazali, da si ne želijo vpletanja politike v vodenje in upravljanje RTVS. Tudi če bo zakon romal na ustavno sodišče, je prepričana, bo ga bo ustavno sodišče podprlo.

V kampanjo o zakonu o RTVS je vstopilo tudi precej nevladnih organizacij. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je poudarila, da so Slovenci pokazali, da so skupnost, ki ne prenaša zla in političnega prevzema neodvisnih organov. Od vlade ob tem pričakuje, da zaščiti delavce na RTVS, saj ne pričakuje, da bi se razmere tam uredile v kratkem času.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja ter Zavoda za kulturo raznolikosti Open so ob rezultatih glasovanja vodstvo RTVS pozvali k odstopu. Poudarjajo, da je glede na izraženo nezaupnico zdaj pravi trenutek, da generalni direktor, direktor televizije in programski svet odstopijo.

Generalno vodstvo RTVS je v pisnem odzivu na izide napovedalo, da si bodo še naprej prizadevali, da ohranijo zaupanje javnosti. RTVS po njihovih navedbah ostaja zvesta svojemu poslanstvu, verodostojnosti, strokovnosti in kakovosti. Predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je rezultate komentiral kot pričakovane in napovedal, da se bo, ko bo zakon objavljen v uradnem listu, obrnil na ustavno sodišče.

V izjavi stavkovnega odbora novinarskih sindikatov Radiotelevizije Slovenija pa so zapisali, da so državljani na referendumu dali jasno sporočilo: pričakujejo, da se politika umakne iz javnega medijskega servisa. Javnosti sporočajo, da je to skupna zmaga.

V kakšnem primeru bi bili zakoni zavrnjeni?

S podpisi volivcev podprto zahtevo za razpis referendumov je vložila stranka SDS. Zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev bi moralo tokrat proti uveljavitvi vsakega izmed zakonov glasovati 338.869 volivcev, kar pa se po neuradnih izidih ni zgodilo.

STA
Arhiv DOSTOP.si