Kaj se bo v naslednjih 15 letih zgodilo s trgom dela in delovnimi mesti?

Pomanjkanje delovne sile bo le še večje

Ministrstvo za delo in Zavod RS za zaposlovanje sta ta teden na konferenci na Brdu pri Kranju predstavila zaključke projekta Platforma za napovedovanje kompetenc “Potrebe trga dela v naslednjih 15 letih.”

Vodja službe za analize in razvoj na ministrstvu Gonzalo Caprirolo je poudaril, da se bo izziv pomanjkanja delovne sile poglobil ter bo omejeval gospodarsko rast, zadovoljstvo državljanov s storitvami in konkurenčnost gospodarstva. “Projekt zato prinaša ključne podatke za reševanje teh izzivov, s katerimi se zapolnjuje praznina glede ocen prihodnjih potreb trga dela oziroma se zagotavljajo podatki za ukrepanje,” je dodal.

Število nezasedenih prostih delovnih mest je danes zelo visoko in kot delež v številu brezposelnih narašča. S 40 odstotkov, kolikor je znašal pred epidemijo covida-19, je do konca lanskega leta poskočil na 65 odstotkov.

Število slovenskih državljanov, ki se prvič vključujejo na trg dela, je nižje od števila novih upokojencev in enkrat manjše od tistega, ki ga potrebuje trga dela. Potrebe trga dela pa v vedno večjem deležu zapolnjuje tuja delovna sila. Ponudba delovne sile v starosti med 20. in 64. letom se bo še naprej zmanjševala in omejevala gospodarsko rast, je nanizal Caprirolo.

Število delovnih mest bo po 2027 začelo upadati

Srednje- in dolgoročna napoved potreb trga dela do leta 2037 pa glede na gradivo, ki ga je pripravil, kaže, da bo število prostih delovnih mest po letu 2027 začelo upadati. Med letoma 2023 in 2027 bo znašalo 27.904, med letoma 2028 in 2032 23.814, med letoma 2033 in 2037 pa 24.133.

Dolgoročno bodo prosta delovna mesta na voljo samo za strokovnjake, za druge poklice pa bo zaposlovanje le nadomestne narave. Zaposlovanje bo še naprej raslo v strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti, informacijski in komunikacijski dejavnosti, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, pa tudi gostinstvu, kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in skrb za okolje, drugih dejavnostih ter zdravstvu in socialnem varstvu.

Na drugi strani je glede na izsledke pričakovati padanje števila delovnih mest v izobraževanju, gradbeništvu, dejavnosti uprave in obrambe, obvezne socialne varnosti, pa v finančni in zavarovalniški dejavnosti, prometu in skladiščenju, trgovini, vzdrževanju in popravilih vozil, kmetijstvu, lovu, gozdarstvu in ribištvu ter najbolj v predelovalnih dejavnostih.

Največ prostih delovnih mest do leta 2037 bo za strokovnjake matematično-naravoslovnih in tehnično-tehnoloških ved ter strokovnjake za poslovanje in upravljanje.

“Gospodarstvo bo potrebovalo predvsem terciarno in srednješolsko izobražen kader,” je podčrtal Caprirolo.

Dolgoročne napovedi ponujajo možnost, da preventivno reagiramo nanje

“Vprašanje, kakšne bodo potrebe trga dela v naslednjih 15 letih, je eno ključnih, z njim se ukvarja zelo širok krog stroke,” je pomembnost projekta v uvodnem nagovoru konference poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija. “Dolgoročne napovedi namreč ponujajo možnost, da se aktivirajo prizadevanja na način, da blažijo napovedi – bodisi glede velikih presežkov ali primanjkljajev,” je prepričan.

Na ravni projekta je bila po njegovih besedah oblikovana posvetovalna skupina, ki naj bi oblikovala ukrepe za odziv na predvidene spremembe trga dela.

Pri projektu, ki se je začel leta 2019, so sodelovali tudi takratni ministrstvi za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport, ob tem pa še z vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

STA
Arhiv DOSTOP.si