Kako jejo študenti: tretjina vsak teden izbere hitro prehrano
Pravilna prehrana je ključna za ohranjanje energije, zdravja in osredotočenosti med intenzivnim študijskim procesom. To pa ni vedno preprosto, še posebej, če študij pomeni selitev od doma in mamina kuhinja in domač hladilnik postaneta le še »vikend razkošje«.
Podatki kažejo, da se študentje prehranjujejo precej enolično, jedo kalorično in neuravnoteženo hrano, običajno bivajo v študentskih središčih, daleč stran od domače kuhinje, precej so odvisni od gostinske ponudbe, redki pa so tisti, ki si sami pripravljajo obroke.
Redna izpostavljenost tovrstni energijsko bogati, a hranilno revni hrani v kombinaciji s pomanjkanjem telesne dejavnosti pomembno prispeva k naraščajočemu trendu prekomerne telesne mase, debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni med mlajšo odraslo populacijo. V okviru projekta Dober tek, študent!, sofinanciranega s strani Ministrstva za zdravje, se je oblikoval sistem označevanja prehransko ustreznejše ponudbe s simbolom Prava izbira.
Kaj je znak Prava izbira?
Slednji študentom omogoča lažjo prepoznavnost zdravih in uravnoteženih študentskih obrokov. Simbol, ki ga podeljuje Nacionalni inštitut za javno zdravje skupaj s Turistično gostinsko zbornico Slovenije, študentom zagotavlja, da je njihov obrok količinsko in energijsko primeren, ima uravnoteženo sestavo in ustrezen način priprave. Simbol lahko pridobijo tudi ponudniki, ki niso del subvencionirane študentske prehrambne.
Ponudba se prilagaja željam študentov: hitrim, poceni obrokom
Država v okviru gostinske ponudbe sicer zagotavlja študentom subvencionirano študentsko prehrano, ki ima mnogo prednosti, vendar je ta bolj socialni, kot pa zdravstveni ukrep. Še vedno se marsikdo ne zaveda, da lahko način prehranjevanja in sama hrana ogrožata naše zdravje ali pa ga krepita in posledično izboljšujeta kakovost življenja.
»Problem je predvsem, da država pretežno sofinancira gostince, kjer je finančni interes vodilo, namesto javnih kuhinj, kjer se lažje sledi načelom zdrave prehrane. Poleg tega kriteriji v javnih razpisih za izbor ponudnikov še vedno ne posvečajo toliko pozornosti kakovosti ponudbe. Cena je pri finančno občutljivih študentih pomembna, vendar pa lahko ponudnik, ki ponuja kakovostno slabšo in cenovno dostopnejšo hrano, v skupnem seštevku na razpisu zbere več točk kot ponudnik, ki se trudi s kakovostno ponudbo in ima nekoliko višje postavljeno ceno. Kakovost pri končnem seštevku še vedno nima večjega pomena,« opozarja dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Dodaja: »S projektom »Dober tek, študent!« smo se te problematike lotili tudi tako, da smo zainteresiranim ponudnikom ponudili dodatna znanja iz priprave zdravih obrokov v obliki delavnic in priročnika ter jim v nadaljevanju omogočili izpostavitev prehransko ustreznejše ponudbe s simbolom Prava izbira. Slednji omogoča potrošniku lažjo prepoznavo ponudbe, ki je bila strokovno preverjena po več merilih uravnoteženega in kakovostnega obroka, ponudniku pa večjo prepoznavnost in dodatne točke na razpisu.«
Jesti zdravo in uravnoteženo je lahko preprosto
Na Zvezi potrošnikov Slovenije izpostavljajo, so v preteklosti že izvedli pregled ponudbe subvencioniranih študentskih obrokov. Rezultati niso bili obetavni. Študentski obroki pogosto niso uravnoteženi, vsebujejo preveč maščobe in soli ter hkrati premalo zelenjave.
»Zadnji pregled 35 subvencioniranih študentskih obrokov, ki smo ga na ZPS v sodelovanje z NIJZ izvedli v začetku septembra 2023, je razkril, da v glavnih jedeh prevladujejo živila z več ogljikovimi hidrati (ta predstavljajo približno 60 odstotkov krožnika), temu sledijo živila z več beljakovinami (približno 25 odstotkov krožnika), najmanj pa je zelenjave (približno 15 % krožnika), kar ni skladno s konceptom zdravega in uravnoteženega krožnika. Zelenjava in sadje, ki bi morala predstavljati polovico glavnega obroka, pogosto nista vključena niti kot dodatni hod. Pri približno tretjini ponudnikov ob glavni jedi namreč študentu nista bila ponujena solata ali sadje, ki bi ju študentski obrok sicer moral vsebovati,« pa je pojasnila Nika Kremić, Zveza potrošnikov Slovenije.
Tudi ŠOS si želi in prizadeva za več zdravih in trajnostnih izbir
Že za pripravo javnega razpisa za leti 2024 in 2025 si ŠOS želi vključiti določila, ki bi še bolj podpirala zdravo in trajnostno prehranjevanje. »
Že danes pa ŠOS izvaja projekt, imenovan »Jem zdravo. Študiram s polno paro!« s ciljem študentom na prijazen in predvsem bolj dostopen način približati zdrav način življenja in prehranjevanja ter dokazati, da lahko uspešno usklajujejo študij z zdravim načinom življenja. V okviru projekta bodo tako krovna kot ostale organizacije po Sloveniji skozi celotno leto izvajale različne aktivnosti, s katerimi bodo študentom približale zdrav in trajnosten način prehranjevanja,« pa je poudarila Marike Grubar, predsednica Študentske organizacije Slovenije.
Kako izbrati zdravo in uravnoteženo glavno jed »na bone«?
NIJZ študentom svetuje, da sledijo petim preprostim pravilom:
- Krožnik naj bo sestavljen iz ene dlani živil z več beljakovinami, ene pesti živil z več ogljikovimi hidrati in dveh pesti zelenjave.
- Namesto jedi, ki vsebujejo mastne mesne izdelke, kot so hrenovke in klobase, raje izbirajte takšne, ki vsebujejo puste kose mesa, kot so piščančja ali puranja prsa brez kože, teletina, mlada govedina.
- Enkrat do dvakrat na teden naj bodo na vašem jedilniku ribe, ki so pomemben vir esencialnih maščobnih kislin. Tako pogosto izberite tudi brezmesni obrok, bogat s stročnicami, kot so na primer fižol, čičerika, grah, leča, soja.
- Izbirajte obroke, ki vsebujejo živila, ki so vir prehranske vlaknine, kot na primer polnozrnate testenine, kaše, polnozrnat kruh, stročnice, oreški in semena. Izogibajte se jedem, pripravljenih s cvrtjem ali pečenjem na odprtem ognju. Namesto teh raje izberite obroke pripravljene po postopku kuhanja, dušenja v lastnem soku ali pečenja v pečici.
- Poiščite ponudnika s simbolom »Prava izbira«, saj simbol zagotavlja, da je obrok prehransko ustreznejši.
NIJZ
Arhiv DOSTOP.si
