Lahko stanovanjske zadruge rešijo perečo stanovanjsko problematiko?
Med 18. in 28. novembrom v okviru projekta (Z)gradimo poteka cikel dogodkov, ki se ukvarjajo z reševanjem trenutne stanovanjske situacije. Kreditne nesposobnosti in nestabilen najemniški trg sta le dva izmed aktualnih problemov. Kako bi trenutno stanovanjsko problematiko lahko rešili z uvedbo stanovanjskih zadrug?
Trenutna stanovanjska situacija v Sloveniji je vse prej kot rožnata. Stanovanjski trg je slabo reguliran in nestabilen, stanovanjska politika neresna, vse več odgovornosti pa je preložene na lokalne skupnosti in zasebnike. S problematiko se vedno znova srečujemo tudi mladi, ki že med ali pa po študiju iščemo nastanitev za dlje časa. V času, ko nakup stanovanja postaja privilegij redkih, je potrebno aktivno delovanje in razvoj novih modelov reševanja stanovanjskih situacij.
Stanovanjske zadruge – kaj, zakaj, čemu?
Kaj sploh so stanovanjske zadruge? Zakaj se z njimi lažje rešujejo stanovanjski problemi? Kako se lahko vključujejo v družbo, kjer obstajajo? Na vse to je odgovorila in veliko več o aktualni problematiki povedala Karolina Babič iz Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP).
Stanovanjska zadruga je skupina oseb, ki jih druži isti namen oz. interes. Gre za princip ne-špekulativnega deljenega lastništva stanovanj v različnih oblikah. Člani zadrug delijo cilje (varna, kvalitetna bivališča) in načela (skrb za skupnost). Stanovanjske zadruge, ki so samostojne iniciative, delujejo po merilih:
- zagotavljanje ekonomske dostopnosti stanovanj (kot najemnina se plačuje stroškovno ceno s pribitkom, ki je namenjen poplačevanju stroškov izgradnje/vzdrževanja objekta in potencialno tudi nadaljnjim naložbam. To je nešpekulativno, saj ne gre za pridobivanje profita),
- transparentnost delovanja (zadružno delovanje je odprto in javno),
- pravičnost in poštenost,
- kakovost bivališč (bivališča morajo biti urejena in ustrezne kakovosti, prav tako to velja za skupne dele in okolico objekta),
- upravljanje in nadzor (načela demokracije – vsi člani zadruge imajo enakovreden glas pri sprejemanju odločitev) in
- integracija in vključevanje (z vključevanjem v okolje se lahko v okviru zadrug ureja tudi obiskovanje vrtcev, šole …).
Kakšna je situacija v Sloveniji?
Na primeru Slovenije, kjer je skupno okoli 852.000 stanovanj, je od teh kar 20 % nenaseljenih. Vseeno pa stanovanj množično primanjkuje – ocenjujejo, da bi za zadovoljevanje potreb vseh potrebovali več kot 10.000 stanovanj. Trenutno situacijo bi lahko poskušali reševati s stanovanjskimi zadrugami. Tema pa je še predvsem aktualna zdaj, ko je bil izdan predlog Stanovanjskega zakona.
Po predavanju je sledila še predstavitev primera dobre prakse. Svoje delovanje je predstavila ljubljanska stanovanjska zadruga Zadrugator.
Predavanji sta se odvili v ciklu dogodkov (Z)gradimo, ki ga organizira Pekarna Magdalenske mreže, odvijajo pa se po več točkah po Mariboru. Namen je predstavitev koncepta stanovanjskih zadrug, predvsem pa informiranje javnosti. Vzpostavljanje tovrstnih sistemov je namreč dolgoročen proces, ki zahteva participacijo številnih deležnikov.
V prihodnjih dneh sledijo še trije dogodki v sklopu (Z)gradimo. Obravnavane bodo potencialne možnosti, kako in kje bi stanovanjske zadruge lahko vzpostavili v Mariboru – razprava o trenutnem stanju in o opcijah za v prihodnje. Govora bo tudi o načinih vključevanja deležnikov v načrtovanje prostorov bivanja in okolja.
V okviru projekta za boljše razumevanje stanovanjske problematike mladih pri nas izvaja Pekarna Magdalenske mreže anketo. Anketo, ki ti ne bo vzela več kot pet minut časa, lahko izpolniš tudi ti in tako pomagaš ustvariti sliko splošnega stanja stanovanjske problematike.
Sara VOCOVNIK
Sara VOCOVNIK
