Mariborski študentski vodnik: nekaj sladkorčkov o Mariboru

Nekoč so se po mariborskih ulicah sprehajali grofi in grofice, danes pa po njihovih stopinjah zahajamo sodobni Mariborčani. Prve pisne omembe našega lepega mesta pod Pohorjem segajo v leto 1164, obletnico obstoja mesta kot takega pa danes beležimo leta 1254.

Najstarejše poselitve seveda segajo veliko dlje, v čas bakrene dobe. Hecno, ko pomislimo, da je (vsaj) 6000 let nekdo že hodil po naših krajih. A zakaj vendar ne bi? Dravska dolina je vabila takrat in vabi danes – zdaj pa preveri nekaj zabavnih dejstev o Mariboru, da boš naslednji sprehod po mestu morda videl skozi drugačne oči.

Na Ezl ek!

Kar je danes Poštna, je bila nekoč Kavarna Astoria na Grajskem trgu. Kdorkoli je kaj veljal, je bil tam. Še danes se mimo Astorie sprehodi mnogo mladih, ki tam radi tudi kaj spijejo, nekaj desetletij nazaj pa je bil vogal Astorie oz. Ezl ek za srednješolce tudi najbolj priljubljena točka zbiranja.

Nedaleč stran, v stavbi, kjer so danes trgovine in hotel Orel, pa je v šestdesetih deloval Hotel Slavija, ki je bil prav tako magnet za druženje. Skozi leta je tam denimo deloval tudi nočni klub, vsekakor pa je bil hotel priljubljeno zbirališče, ki je na veliko teraso vabil z rednimi plesi in živo glasbo. Slavijo pa sta med drugim obiskala tudi predsednik Josip Broz Tito in njegova soproga Jovanka. Imenitno!

Mariborski otok nekoč ponos in čast mesta

Danes radi povemo, kako dolgo Mariborski otok ostaja neprenovljen in kako mrzla je voda, ob svoji otvoritvi davnega leta 1930 pa je kopališče veljalo za največje kopališče tedanje države. Že takrat je ponujalo vrsto bazenov, gostinsko ponudbo in igrala za otroke. Prečiščeno vodo iz Drave pa so menda tudi ogrevali.

Za Mariborčana smo skoraj vzeli Nikolo Tesla

Nekje po študiju v Gradcu, okoli leta 1878, je pot v Maribor našel tudi velik izumitelj Nikola Tesla. V svetovnem merilu je spreminjal tok zgodovine, pri nas pa naj bi se predvsem zabaval in kockal. Večino časa v Mariboru je preživel v gostišču Veseli kmet, na stičišču današnjih Mlinske, Meljske in Partizanske ulice. Vemo, da naj bi v tistih letih služboval pri lokalnem inženirju, podatki o njegovem bivališču pa se žal niso ohranili. Da je v mestu zabave in dobrega vina očitno pozabil na svoj potencial in resno delo, priča dejstvo, da se je njegovo bivanje v Mariboru kaj kmalu končalo z izgonom. Niti v mestu najstarejše vinske trte seveda ni mogoče piti brez plačila.

Bikoborbe, usmrtitve in sramotilni stebri

Nedaleč stran od spomina na mariborske žrtve kuge, Kužnega znamenja na Glavnem trgu, je pred mestno hišo (ali rotovžem) nekoč stal pranger oz. sramotilni steber. Trg naj bi priložnostno služil tudi kot kraj za javne usmrtitve. Nekaj metrov bolj severno, na Rotovškem trgu, pa so za zabavo domačinov potekale bikoborbe.

Kdo so veliki, ki so poskrbeli, da je Maribor velik?

In še častne omembe nekaj posameznikov, ki so pripomogli k temu, da se je Maribor razvil do današnje metropole. Da je mesto prvič dobilo večji pomen, je zaslužen koroški vojvoda Bernard Spanheim, ki je ob madžarskih vpadih dal na Piramidi zgraditi grad, ki je varoval vhod v Dravsko dolino. Od “gradu v marki” so po velikem požaru ostale samo ruševine. Je pa Maribor po njem dobil tudi ime. Markburg – Marburg in počasi že Maribor.

Nato omenimo še nadvojvodo Janeza, ki je z delom na današnjem posestvu Meranovo pri nas uvedel nove sorte vinske trte, ustanovil vinogradniško šolo in v Maribor pripeljal imenitne goste, kot npr. svojega brata, avstrijskega cesarja Franca I. Zagotovo je tudi to eden izmed razlogov, da je tukajšnje območje danes poznano po odličnem vinu. V podobnem času je Maribor na zemljevid postavil tudi blaženi škof Anton Martin Slomšek, ko ga je leta 1859 razglasil za sedež lavantinske škofije. Ne samo, da je to združilo slovenske vernike, z ustanovitvijo bogoslovne šole je Slomšek kot velik buditelj narodne zavesti poskrbel tudi za postavitev temeljev visokošolstva v Mariboru. Slava vsem velikim – danes Maribor dalje gradimo Mariborčani sami.

Sara VOCOVNIK
arhiv DOSTOP.si, Patrik KOCIPER