Od sence do znanosti: Kratka zgodovina zaščite pred soncem
Ljudje smo se od nekdaj skušali zaščititi pred žgočimi sončnimi žarki – od senc egiptovskih palm do sodobne dermatologije. Sončna krema je sodoben izum, a potreba po zaščiti pred soncem je stara kot človeštvo samo. Spoznaj nenavadne in domiselne načine, kako so se ljudje skozi zgodovino branili pred opeklinami.
Danes si sončenja brez sončne kreme skoraj ne predstavljamo. Na plaži, med pohodom ali sprehodom po mestu nas spremljajo klobuki, sončna očala in kreme z visokim zaščitnim faktorjem. A dolgo pred izumom UV-filtrov so si ljudje na različne načine pomagali sami. In čeprav so dermatologi nevarnosti sonca resneje prepoznali šele v 19. stoletju, se je človeštvo že tisočletja borilo proti sončnim opeklinam.
Oblačila in senca: naravna zaščita
Najstarejša zaščita pred soncem je bila, logično, pokrivanje telesa. Prvi ljudje so si pred žgočim soncem pomagali z živalskimi kožami in rastlinskimi vlakni, kasneje pa z lahkimi tkaninami, kot je lan. Egipčani so nosili ohlapna lanena oblačila, turbane in pokrivala, ki so jih ščitila pred pripeko. Senčniki iz palmovih listov so bili simbol statusa, a tudi praktična obramba pred vročino.
V antični Grčiji so bili priljubljeni širokokrajni klobuki, kot je petasos, ki so učinkovito senčili obraz in vrat. Že takrat so ljudje vedeli, da senca pomeni zaščito.
Paste, olja in naravne mešanice
Zanimivo je, da so različne kulture že tisočletja razvijale lokalne »sončne kreme«. V Afriki so uporabljali rdeči oker – glineno zmes železovega oksida – ki je poleg ritualne vloge verjetno tudi odbijala UV žarke. Egipčani so kožo negovali z jasminovim oljem, riževimi otrobi in volčjim bobom, saj so verjeli, da varujejo pred sončnimi poškodbami.
Grki so med letoma 800 in 500 pr. n. št. uporabljali olivno olje, sicer z zelo nizkim zaščitnim faktorjem (okoli SPF 8). V Aziji je bila pogosta uporaba zmletega lubja (thanaka) in naravnega cinkovega oksida. Indijanci pa so uporabljali sončnično olje, borove iglice in celo jelenjo mast kot zaščito pred soncem.
Maske in bleda koža kot ideal lepote
V Evropi in Egiptu je bila bleda koža simbol premožnosti. Pomenila je, da si lahko življenje preživel v senci. V 16. stoletju so evropske plemkinje nosile posebne črne maske (visard), narejene iz žameta. Maske niso imele trakov, ženske so jih držale med zobmi, zato med nošenjem niso mogle govoriti. Kmalu so maske postale del vsakdana, nosile so jih tudi ženske iz nižjih slojev, dokler jih ni britanska kraljica Ana leta 1704 prepovedala v gledališčih.
Prve sončne kreme in vojaška inovacija
Šele konec 19. stoletja so zdravniki začeli razvijati prve kreme, ki naj bi varovale pred UV-žarki. Med drugo svetovno vojno je ameriška vojska razvila gosto rdečo pasto “red vet pet”, ki je učinkovito ščitila vojake v pacifiški vročini. Farmacevt Benjamin Green je iz te snovi nato razvil prvo komercialno sončno kremo z bolj prijetnim vonjem in teksturo, kasneje poznano kot Coppertone.
Danes imamo na voljo kvalitetne sončne kreme, UV-odporna oblačila, sončna očala in najrazličnejša pokrivala. A bistvo ostaja enako: že tisočletja si ljudje želimo zaščititi kožo pred opeklinami. Spremenila so se torej le sredstva – ne pa nagon, da se pred soncem skrijemo ali zaščitimo.
DOSTOP.si / EŽ
Arhiv DOSTOP.si
