Bivanje

Osnovni elementi notranjega dizajna

Če se odločite sami oblikovati svojo sobo ali stanovanje, vam v nadaljevanju ponujamo nekaj osnovnih nasvetov, na kaj morate biti pozorni v fazi samega načrtovanja.

Načrtovanje in jasna vizija, kaj želimo od določenega prostora, sta namreč ključna dejavnika pri uspešnosti samega dizajna. V notranjem oblikovanju poznamo ogromno smernic, ki jim lahko sledimo po lastni volji, vendar obstajajo osnove, ki jih je dobro upoštevati.

Barva

Eden prvih elementov, ki jih najprej zaznamo v prostoru, je barva. Veliko ljudi se zaveda vpliva barv na prostor, vendar je manj tistih, ki vedo, kako je ta vpliv pravzaprav velik. Barve ne vplivajo samo na temo in sporočilo vašega prostora, ampak lahko ob pravilni uporabi vzpostavijo določeno atmosfero, psihološki ton in čustveni odtis, zato je pri izbiranju barv treba pomisliti na vse te vplive, če želimo zagotoviti uspešnost svojega projekta. Barve lahko, na primer, uporabljamo za poudarjanje središčnih točk prostora. Oko naravno privlačijo svetlejše ali temnejše barve. Če uporabimo nevtralno paleto drugih elementov, bomo dosegli, da bodo elementi, ki so kontrastni tej paleti, najprej pritegnili našo pozornost.

Na človeško zaznavanje barv vpliva več faktorjev. Eden izmed tistih, ki jih je dobro upoštevati, je osvetljenost čez dan, torej to, kako se razlikujejo jutranja in večerna svetloba in umetna svetloba. Različni vpadni kot in sence povzročijo, da se odtenki barv navidezno spremenijo.

Pri izbiranju barv si pomagajte z barvnim kolesom

Prostor, dizajna, Barva, vzorci, barve, dizajn
Barvno kolo kot pripomoček pri načrtovanju.

Pomembno orodje, ki ga uporablja mnogo dizajnerjev, je barvno kolo. Ta metoda je zelo uporabna, sploh če niste prepričani o svoji presoji in želite v sobi več kot le eno barvo. Najprej je seveda treba razumeti, kako barvno kolo sploh deluje. Vse barve so kombinacija treh primarnih barv: rdeče, rumene in modre. Če zmešamo dve osnovni barvi, dobimo sekundarne barve, te so zelena (modra in rumena), vijolična (modra in rdeča) in oranžna (rumena in rdeča). Če ta postopek ponavljamo in barve sestavljamo v krog, dobimo barvno kolo. Barvno kolo lahko uporabljamo na veliko načinov, na primer za iskanje komplementarnih barv, ki se na kolesu nahajajo diametralno nasproti izbrane barve.

Če si torej izberemo rumeno barvo, njeno nasprotje predstavlja vijolična. Potem so tukaj še analogne barve, ki predstavljajo sosednje barve izbrani barvi. Za rumeno to pomeni rumeno oranžno in rumeno zeleno. Tretjo skupino barv imenujemo triadne barve. Če bi na barvno kolo narisali enakostranični trikotnik, ki bi se z enim ogliščem dotikal izbrane barve (npr. vijolične), bi nam drugi dve oglišči pokazali še oranžo in zeleno. To so torej načini, s katerimi si lahko pomagamo pri iskanju primernih barvnih kombinacij ali palet.

Tople in hladne barve

Pri izbiranju barvnih kombinacij je treba razumeti koncept toplih in hladnih barv. S tem predvsem opisujemo občutek, ki ga dobimo ob pogledu na te barve. Tople barve so na oranžno-rdeči strani spektra, od rdeče-vijolične do rumeno-zelene. Tople barve so navadno uporabljane v velikih prostorih zaradi uravnovešanja, saj prostor navidezno zmanjšajo in mu dodajo prijetnost in toplino. Hladne barve se nahajajo na modri strani barvnega spektra in segajo od čiste vijolične do čiste zelene. Uporabljajo se za dekoracijo majhnih prostorov, saj povečujejo občutek prostornosti in sproščenosti.

Teksture in vzorci

Prostor, dizajna, Barva, vzorci, barve, dizajn
Paleto tekstur in vzorcev je lahko zelo preprosto izdelati.

Teksture in vzorci v sobo prinesejo življenje in dimenzije. Gladka površina lahko svetlobo odbija, medtem ko jo groba absorbira. Tekstura je uporabljena za poudarjanje dizajna prostora, saj s pravilnim kombiniranjem gladkih in grobih površin dobimo občutek živahnosti in dinamike prostora. Vzorci vplivajo tudi na naše zaznavanje proporcij, zato moramo biti pri njihovi uporabi zelo previdni. Kompleksnejše vzorce z veliko barvami je bolje uporabljati v večjih prostorih, preprostejše pa v manjših. Pomembno je vedeti, da vertikalno oblikovan vzorec doda k občutku višine, horizontalno oblikovan pa k občutku širine.

Teksture

Teksture so element, ki ga v prostoru ne zaznamo direktno, ampak bolj posredno. Imajo sposobnost dodajanja močne in subtilne dimenzije v prostor. Niso samo del našega vizualnega zaznavanja, ampak jih lahko tudi zatipamo. Tako kot barvne poznamo tudi teksturne palete, ki so pri načrtovanju dizajna prav tako ključne, zato je pomembno, da jih znamo z barvami dobro kombinirati. Dobro je, da teksture pridejo do izraza predvsem takrat, ko delamo s samo eno barvo ali pa le z nekaj analognimi barvami.

Pri razmišljanju o uporabi tekstur je pomemben vidik, ki ga moramo upoštevati, samo merilo tekstur. Grobe teksture, ki so v merilu večje, elementom dodajo težo, nežne, v merilu manjše, pa jih naredijo lažje. Teksture lahko določajo temperaturo prostora ali posamičnih elementov in jim prav tako kot barve dodajo toplino in domačnost ali pa hladnost in sterilnost. Gladke in sijoče teksture bodo odbile več svetlobe in tako dajale bolj hladen občutek, mehke in povzdignjene pa bodo svetlobo absorbirale in bodo posledično videti bolj toplo. Sobe, ki bi jih opisali kot udobne in prijetne, velikokrat vsebujejo več grobih tekstur večjega merila.

Vzorci

Vzorci se pojavljajo na različnih površinah v prostoru. Delo z vzorci je zapleteno in hitro se nam lahko zgodi, da ne dobimo želenega rezultata. Na srečo obstajajo smernice, ki jim lahko samozavestno sledimo. Najbolj pogosti vzorci, ki jih uporabljamo pri notranjem dizajnu, so črte, motivi, natisi, geometrični in organski vzorci.

  • Kompleksni vzorci

Kompleksni vzorci so sestavljeni iz več barv in različno usmerjenih linij. Večji prostor lahko poživijo, manjšega pa natrpajo, zato so primernejši za večje prostore. V manjših prostorih jih lahko uporabimo za izpostavljanje določenih elementov.

  • Vertikalne črte

Navpične črte v prostoru funkcionirajo podobno kot navpične konstrukcijske linije, in sicer tako, da povečajo občutek višine. Prav tako prispevajo k občutku elegance v prostoru, zato so primerne tudi za historične notranje prostore, na primer staromeščanska stanovanja.

  • Horizontalne črte

Te imajo spet podoben efekt kot horizontalne konstrukcijske linije, kar pomeni, da z njimi prostor navidezno razširjamo in nižamo njegovo višino. V veliko primerih je lahko tapeta s horizontalnim vzorcem cenejša rešitev za doseganje efekta višine kot pa ubadanje s kakšnimi drugimi elementi.

  • Raznorazni natisi

Lahko so veliki in izstopajoči ali majhni in nežni, kakršnikoli, prostoru bodo dodali zelo drugačen pridih. Večji kot je prostor, večji naj bo natis, manjši kot je prostor, manjši naj bo natis. Kljub temu lahko velik natis v majhnem prostoru ustvari občutek veličine.

  • Motivi

Motiv je ponavljajoči se naključni vzorec, ki običajno temelji na abstraktni obliki. Ista skupina ali vzorec, uporabljen na celotnem območju prostora, lahko deluje zelo povezovalno. Poveže lahko več delov prostora in tako ustvari kontinuiteto.

Pomembno vlogo pri vzorcih ima tudi barva. Visokokontrastni vzorci ustvarijo občutek energičnosti, medtem ko vzorci z barvami podobnih vrednosti delujejo bolj umirjeno.

Linije

Linije v prostoru predstavljajo usmerjenost elementov, predvsem konstrukcijskih elementov in drugih elementov, ki imajo volumen in kažejo neko usmerjenost. Vertikalne in horizontalne linje so osnovne smeri strukturnih elementov v arhitekturi, vendar poznamo še druge.

  • Za horizontalne linije lahko že iz imena razberemo, da se ujemajo z našim horizontom. To nam daje stabilen in harmonični efekt, ki nas pomirja. Te linije so uporabne tudi pri usmerjanju pozornosti na določeno točko.
  • Z izrazitimi vertikalnimi linijami se v arhitekturi pogosto ponašajo sakralne, kulturne ali pomembne državne stavbe. Dajo nam namreč občutek formalnosti, povzdignjenosti in veličine. V interjerju jih uporabljamo za dodajanje učinka višine, vendar lahko preveč vertikalnih linij v prostoru povzroči učinke trdote in nesproščenosti. Najbolj pridejo do izraza, če so del konstrukcijskih elementov in oken.
  • Diagonalne linije so fleksibilne, saj lahko kažejo v več različnih smeri. Povezujemo jih z dinamiko, na primer s stopnicami, vzletanjem ali pristajanjem letala in podobno. Navadno so tudi bolj vpadljive kot horizontalne ali vertikalne linije. Kljub temu nam tako kot vertikalne linije mnogokrat služijo v podporne konstrukcijske namene, na primer pri podstrešnih stanovanjih, kar pa lahko povzroči nezaželen konflikt z vertikalnimi in horizontalnimi linijami.
  • Krivulje in krožne linije so sinonim za mehkobo, nežnost in človečnost. Za razliko od ravnih linij, ki delujejo bolj trdo, nam krivulje dajejo občutek sproščenosti. Prostoru dodajo nežen ritem in ženstvenost, vendar pa moramo biti previdni, saj pri prekomerni uporabi delujejo kičasto.
  • Tekoče linije so nepravilne krivulje, ki se nežno in naključno ali pa spiralno gibajo po prostoru. Lahko predstavljajo spiralne stopnice v prostor ali pa tudi organsko obliko rastline.

 

Če se sami lotite oblikovanja ali urejanja nekega prostora, vam bodo ti nasveti gotovo prišli prav. Navadno je za doseganje kvalitetnih in dobrih rešitev potrebno veliko izkušenj in znanja, sploh če želimo rezultate z minimalnim denarnim vložkom. Kljub temu pa ob dobro zastavljenem načrtu ni razloga, da bi vam spodletelo.

 

ikona pisec Filip Jakob FRAS
ikona fotograf Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close