Raziskava: trenutno stanje sveta skrbi milenijce in gen Z

Približno trije od desetih niso prepričani, ali se bodo lahko brezskrbno upokojili. Okoli 75 odstotkom se zdi, da se razlike v premoženju večajo. Le 28 odstotkov jih pričakuje, da se bodo gospodarske razmere v njihovi državi v naslednjem letu izboljšale.

Nekateri so si poiskali dodatno službo in spremenili svoje delovne vzorce, da bi zmanjšali finančne skrbi. 43 odstotkov predstavnikov gen Z in 33 odstotkov milenijcev poleg primarne službe opravlja dodatno plačano delo s polnim ali skrajšanim delovnim časom.

“In peščica (vendar vse več) anketirancev se zaradi vse večjih možnosti za delo na daljavo seli v cenejša mesta, da si zmanjšajo stroške,” so pojasnili.

Plača, izgorelost in duševno zdravje odločajo pri zapuščanju delovnega mesta

40 odstotkov generacije Z in okoli 25 odstotkov milenijcev v naslednjih dveh letih želi pustiti trenutno službo, tretjina jih je to pripravljena storiti brez nove službe na vidiku.

“Plača, vprašanja, povezana z duševnim zdravjem na delovnem mestu, in izgorelost so glavni razlogi, zakaj so anketiranci v zadnjih dveh letih pustili službo. Pri iskanju nove pa so jim najpomembnejši ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter učenje in razvoj,” so ocenili v Deloittu.

Kot način za vzpostavljanje ravnovesja v življenju vidijo fleksibilno delo. Tri četrtine anketiranih si želi hibridnega dela na daljavo, številni si želijo bolj fleksibilnega delovnika.

Med pripadniki omenjenih generacij so ravni stresa še vedno visoke. 46 odstotkov generacije Z in približno štirje od desetih milenijcev (38 odstotkov) je povedalo, da so ves čas ali večino časa pod stresom. Skoraj polovica se jih počuti izgorelo zaradi pritiskov, ki so posledica delovnih obremenitev, približno enak odstotek jih pravi, da je veliko njihovih kolegov zaradi izgorelosti pred kratkim pustilo službo.

Skrbijo nas podnebne spremembe in varstvo okolja

Skrbi zaradi življenjskih stroškov sledi zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb. Tri četrtine se jih strinja, da je svet na prelomni točki in da se mora čim prej začeti odzivati na podnebne spremembe, tri četrtine jih je tudi na lastni koži že izkusilo hujše vremenske pojave.

Devet od desetih anketirancev si prizadeva varovati okolje, predvsem z vsakodnevnimi dejanji, kot je uporaba rabljenih in recikliranih predmetov in kupovanje lokalne in ekološke hrane. Gen Z in milenijci so pripravljeni odšteti več za trajnostne izdelke, čeprav finančne omejitve nekaterim otežujejo večje naložbe, kot so sončne celice in električna vozila. Kljub temu jih namerava polovica te stvari kupiti v prihodnosti.

Samo nekaj vprašanim se zdi, da podjetja in vlade naredijo dovolj proti podnebnim spremembam, zato se milenijci in generacija Z zavzema za večje ukrepe in pritiska na delodajalce, da vlagajo v otipljive, vsakodnevne ukrepe za varovanje okolja.

“Ponovno so pričeli razmišljati o tem, kaj jim v življenju največ pomeni”

“Letošnje poročilo kaže, da so številni milenijci in predstavniki generacije Z zaradi nenehnih sprememb in negotovosti v zadnjih letih začeli ponovno razmišljati o tem, kaj jim v življenju največ pomeni. Številni od delodajalcev zahtevajo trajne spremembe, vključno z višjo plačo, bolj smiselnim in bolj fleksibilnim delom, večjim zavzemanjem proti podnebnim spremembam in večjim osredotočanjem na dobro počutje. Vodje podjetij bomo morali preobraziti svoje delovne strategije, da bi bolje zadovoljili potrebe zaposlenih,” je raziskavo komentirala odgovorna partnerica Deloitta za Slovenijo Barbara Žibret Kralj.

V raziskavo je bilo vključenih 14.808 pripadnikov generacije Z in 8412 milenijcev iz 46 držav.

STA
Arhiv DOSTOP.si