So pravljice lahko tudi za odrasle?
Živimo v času ko pojma pravljice in odrasli le stežka sovpadeta. Na letošnjem Pravljičnem večeru za odrasle so nastopajoči pripovedovalci dokazali nasprotno in do zadnjega kotička napolnili kulturno glasbeni brlog.
Včeraj zvečer je bilo v mariborskem Kulturno glasbenem brlogu nadvse živahno in naravnost pravljično. KGB je gostil Pravljični večer za odrasle in se začasno prelevil v mistično prizorišče. Oder je posodil sedmim pravljičarjem, ki so s svojimi ljudskimi pripovedmi očarali poslušalce in zaokrožili 24. pravljični dan. V intimnem podzemnem ambientu so se obiskovalci prepustili teminam, globinam in čudežem slovenskega ljudskega izročila.
Pravljični večer malo drugače
Naj se zgodbe pričnejo …
Ko so oder zavzeli nastopajoči, je v prej živahnem KGB zavlada popolna tišina. Odlični pravljičarji so drug za drugim s svojim doživetim pripovedovanjem ustvarjali napeto skrivnostno vzdušje in poslušalce popeljali v svet čudežev.
Prva je na oder stopila Sabina Kotnik s pripovedjo o od očeta zapuščenem bratu in sestri, ki sta svoje domovanje našla v bajti sredi jase. Njen konec, na katerega smo napeto čakali, pa ni bil nič kaj pravljičen. V dogajanje je posegel razbojniški poglavar, ki je skupaj s sestro tragično končal pod kremplji volkulje. Mladi pripovedovalski up Tomaž Ferlež je postregel s “kratko, a sladko” zgodbo o kmetu in neumnem hudiču iz Pohorskih pripovedk. Kmet je s svojo iznajdljivostjo večkrat prelisičil hudiča in svojega novorojenega otroka rešil pred hudičevimi kremplji. Tjaša Koprivec Vuga je očarala s svoji prefinjenim čutom za pripovedovanje in povedala pravljico o nezemsko lepi deklici Nasti, v katero se je zagledalo Sonce. To se je zaradi njene nepokornosti in odklanjanja ljubezni raztogotilo in jo preimenovalo v Lasto. Deklica se je pero za peresom spremenila v ptico – lastovico.
Ana Svetel nas je s pravljico o kraljevičevi poroki z mesečevo vilo popeljala v bosanski pravljični prostor. Kraljevičev konec pa zaradi prelomljene obljube in njegove nestanovitosti ni bil nič kaj idiličen, ostal je praznih rok. Jure Bohinec je nasmejal občinstvo s svojim gorenjskim naglasom in zgodbo o šoštarju, ki je prelisičil tako hudiča kot tudi smrt in pristal na luni. Agica Kovše pa je kar “po pohorsko” povedala eno coprniško iz Schlosserjevih pripovedk.
Počil je lonec in pravljic je konec
Za pravljični konec je s kamišibajem poskrbel Igor Cvetko. S svojim petim pripovedovanjem Vodnikove pesmi Rajni medved skomarski in Pesmijo o strupu je izvabil petje tudi iz poslušalcev. Občinstvo je očaranost nad pravljicam potrdilo z bučnim aplavzom. Ljudska pripoved je poslušalcem odstrla pogled v svet zastrtega, povsem napolnjen KGB pa je dokazal, da so pravljice lahko tudi za odrasle.
Eva ŽUNKOVIČ
Eva ŽUNKOVIČ
