Stvari, ki jih je zgradil človek, sedaj tehtajo več kot vsa živa bitja na Zemlji
Si se kdaj vprašal, koliko tehtajo stvari, ki jih zgradi človeštvo? Infrastruktura, stavbe, izdelki? Nova raziskava kaže, da smo dosegli točko, ko umetno zgrajene stvari tehtajo več, kot preostala živa bitja na Zemlji.
Študija, objavljena v Nature, pravi, da antropogena masa (masa, ki jo je ustvaril človek) tehta več kot skupna biomasa planeta (teža vseh živih bitij). Trenutno ljudje vsako leto proizvedemo stvari, ki skupaj tehtajo okoli 30 gigaton (30.000.000.000 ton), teža pa vsako leto le še raste.
Za primerjavo: leta 1900 je antropogena masa znašala le 3 odstotke biomase. Od takrat pa do danes pa se je ta teža vsakih dvajset let podvojila, v zadnjih letih pa le vedno bolj raste.
Kako stehtati vse objekte na Zemlji?
Številke niso popolnoma natančne, saj je težko stehtati vsak avto, drevo, vsakega metulja in bakterijo. Vse skupaj pa še otežijo voda in odpadki, ki jih zato niso vključili v tehtanje. Težo antropogene in biomase so predvideli s pomočjo računalniškega modeliranja, raziskav na terenu in modeliranja zalog.
Kljub temu, da so številke le predvidevanja, pa vseeno kažejo na ogromen vpliv, ki ga imamo ljudje na ta planet. Nekateri znanstveniki celo menijo, da se je zaradi našega vpliva pred kratkim pričela nova geološka doba: antropocen.
Antropocen – nova geološka doba?
Leta 2000 je atmosferski kemik Paul J. Crutzen opozoril, da nas je človeška aktivnost pripeljala v novo geološko dobo. Geološke dobe se uporabljajo za preučevanje zgodovine Zemlje. Trenutno se nahajamo v kenozoiku, ki si je začel 66 milijonov let nazaj, še natančneje pa v holocenu, ki se je začel približno 12 tisoč let nazaj. Takrat se je Zemlja pričela segrevati, ljudje pa so se pričeli ukvarjati s kmetijstvom.
Crutzen zato pravi, da bi bilo treba holocen ločiti od antropocena, saj je človeška aktivnost v zadnjih stoletjih povzročila podobne spremembe: ponovno ogrevanje planeta ter spremembo površja s kmetijstvom, onesnaževanjem in industrijo. Ideja sicer ni uradno sprejeta, saj geologi menijo, da takih sprememb vseeno ne moremo obravnavati kot dovolj velikih, da bi vplivale na celotno obdobje.
Največ tehtajo betonske stvari
Vseeno pa je jasno, da ljudje ustvarjamo na tone materiala, ki kmalu pristane v obliki odpadkov. Največjo težo prispeva beton, ki je najbolj razširjen material na svetu in med tistimi, ki tehtajo največ. Hkrati doprinese 7,8 odstotka emisij dušikovega oksida, 4,8 odstotka emisij žveplovega oksida ter 5,2 odstotka emisij delcev manjših od 10 mikronov.
Če bi beton odkrili danes, verjetno nihče ne bi verjel, da je to dobra ideja. Za njegov prevoz namreč potrebujemo posebne tovornjake, suši se 2 tedna, na koncu pa sploh ne deluje, če vanj ne dodamo jeklene konstrukcije.
In kakšna je rešitev za betonsko industrijo ter človeštvo nasploh? Ta se morda skriva v okolju bolj prijazni alternativi: križno lepljenem lesu. Močan je kot beton, hkrati pa lahko vanj vključimo tudi ogljik, kar bi pomagalo zmanjšati ogljični odtis zgradb.
UJ / 
