Življenjski slog

SURS: zaradi epidemije se je druženje preselilo na splet

Epidemija covida-19 je občutno posegla v naša življenja, kažejo tudi statistični podatki. Druženje se je preselilo na splet, uporabnikov družbenih omrežij pa je več, je objavil državni statistični urad.

S sorodniki ali prijatelji ob pijači ali na kosilu oz. večerji se je lani vsaj enkrat na mesec družilo 93 odstotkov ljudi. Z razglasitvijo epidemije sredi marca, ko smo izgubili možnost za osebna druženja, pa so se ta preselila na splet.

Po podatkih za prvo četrtletje letos se je delež starih od 16 do 74 let, ki so aktivni na spletnih družbenih omrežjih Snapchat, Facebook, Instagram in TikTok, v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal z 52 na 67 odstotkov. Večji je tudi delež uporabnikov programov za neposredno sporočanje, kot so Viber, WhatsApp, Skype, Messenger in Snapchat, in sicer za 11 odstotnih točk, tako da znaša 60 odstotkov. Internet jih je za telefoniranje ali videotelefoniranje uporabljalo 52 odstotkov, v enakem obdobju lani pa 42 odstotkov.

Ko so bili zaradi razglasitve epidemije v prvem valu zaprti vrtci, osnovne in srednje šole ter fakultete, je doma ostalo približno 88.000 predšolskih otrok, 190.000 osnovnošolcev, 73.000 srednješolcev in 77.000 študentov. Poučevanje se je iz učilnic in predavalnic preselilo v domače okolje. Osnovni pogoj za šolanje na daljavo pa so oprema, dostop do interneta in spretnosti, ki omogočajo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in digitalnih storitev.

Dostop do interneta je letos imelo 90 odstotkov gospodinjstev. Med prebivalci, starimi od 16 do 24 let, jih je 62 odstotkov zelo dobro obvladovalo digitalne veščine. 20 odstotkov je poznalo osnove, pri 17 odstotkih je bilo poznavanje digitalnih veščin pomanjkljivo. Odstotek ljudi v tej starostni skupini pa takih veščin sploh ni imelo.

Digitalne veščine najbolje obvladajo stari od 16 do 24 let, saj je takšnih 62 odstotkov. S starostjo se ta delež znižuje in med starimi od 65 do 74 let znaša le še pet odstotkov.

Katera občina je najboljša v času prepovedi prehoda med občinami?

Epidemija vpliva tudi na čas, ki ga povprečno porabimo za prevoz na delo. Po podatkih iz leta 2017 smo na delovni dan preživeli na poti na delo v povprečju 44 minut. Povprečna razdalja na prebivalca, ki se je odpravil na pot zaradi dela, je bila 32 kilometrov. Glavno prevozno sredstvo pa je bil osebni avto. “Vsi tisti, ki so v času epidemije čakali na delo ali delali od doma, so torej na račun prevoza na delo prihranili na dan povprečno tričetrt ure,” so navedli na statističnem uradu. Za nekatere delovno aktivne pa po navedbah statistikov to ni bilo nič novega. Lani je delo običajno opravljalo doma 6,9 odstotka delovno aktivnih, včasih pa ga je lani opravljalo 10,9 odstotka.

V času, ko je gibanje dovoljeno le znotraj občinskih meja, imajo največ prostora za raziskovanje lastne občine v Občini Kočevje. Ta je s 555 kvadratnimi kilometri največja. Najmanjša pa je Občina Odranci, ki meri sedem kvadratnih kilometrov. Največ možnosti, da na sprehodu koga srečajo, imajo v Ljubljani. Prestolnica je s 1070 prebivalcev na kvadratni kilometer najgosteje poseljena občina. Prebivalci Občine Solčava pa so lahko na sprehodu najbolj brez skrbi pred morebitnim srečanjem s človekom. Tam imajo namreč le pet prebivalcev na kvadratni kilometer.

Statistiki bodo podatke o zasebnih potovanjih za letos, iz katerih bo razviden vpliv epidemije na zasebna potovanja, sporočili sredi decembra, so povedali za STA. Lani pa je vsaj na eno daljše zasebno potovanje, torej z najmanj štirimi prenočitvami, odšlo 54 odstotkov prebivalcev, starih vsaj 15 let.

Največ zasebnih potovanj je bilo opravljenih v juliju, avgustu in septembru. Dobra polovica ali 52 odstotkov jih je odpadla na Hrvaško, 30 odstotkov na Slovenijo, 18 odstotkov pa na druge države. Med zasebnimi potovanji v tujino jih je bilo tri četrtine na Hrvaško.

 

 STA
Pixabay

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button