Zdi se, da se vsako leto že kot stalnica pojavi nov TikTok trend, ki mlade spodbuja k neprimernim, neokusnim ali pa naravnost nevarnim dejanjem. Če smo leta 2020 lahko opazovali, kako mladi ližejo straniščne školjke (ja, prav si prebral), zdaj lahko opazujemo nasilje, ki mu ni para. In se znova vprašamo, kam gre ta svet?
TikTok trendi in samokritičnost
Leta 2020, ko se je svet končno postavil na noge po covidni krizi, je završala precej ogabna novica. TikTok, kjer se najdejo videoposnetki za vse, kar si človek lahko zamisli, je prevzel prav ogaben trend: lizanje straniščne školjke. TikTok zvezda in Instagram influencerka Ava Louise se je posnela, kako liže straniščno školjko na letalu. Če pustimo covid za sekundo na strani, se lahko strinjamo, da je to v vsakem primeru neizmerno nehigienična praksa.
In potem se seveda poraja vprašanje: zakaj je mladim dovoljen dostop do aplikacije? In tukaj je seveda odgovor. TikTok sam po sebi nikoli ni problem. Problem je, da je marsikateri posameznik premalo samokritičen, da bi oceni, če je trend škodljiv ali ne, preden se ga odloči posnemati.
V Sloveniji tokrat vrši
In nič drugače ni v Sloveniji. Že nekaj časa se namreč mladi, tudi mladi Slovenci, trudijo za hitro prepoznavnost na spletu. In so zanjo pripravljeni narediti marsikaj. Tako je znova završalo, ko se je srednješolka za malo slave na spletu začela znašati nad starostniki. Poleti je opravljala delo v domu za starejše na Dolenjskem, kjer je starostnikoma na invalidskem vozičku začela vleči lase in nos, ter ob tem še plesala. Vse skupaj je seveda objavila na TikTok.
Spomnimo pa se lahko, kako je aprila letos iz Celja prišel posnetek, ki je pretresel javnost. Skupina mladih se je namreč spravila na svojo vrstnico na strehi nakupovalnega centra, jo zmerjala, ustrahovala, vse skupaj pa posnela in objavila. Pri vsem tem se tako poraja eno samo vprašanje.
Kako naprej?
Vpliv družbenih omrežij na mlade, dober ali slab, ni nobena novost in je realnost, s katero se moramo sprijazniti. Študija, ki so jo objavili na spletni strani National Library of Medicine Združenih držav Amerike, je pokazala glavno problematiko vliva družbenih omrežij na mlade: primerjava.
Mladi si namreč želijo življenja, ki ga številni influencerji prikazujejo na družbenih omrežjih in primerjajo svoje življenje z njihovimi. To jih sili ne samo v slabo samopodobo, ampak tudi do točke, ko so pripravljeni storiti vse za svojih pet minut slave. Zato sledijo pozivi, da bi starši in izobraževalne ustanove mlade spodbujale k razmišljanju, da so večino časa takšna življenja bolj namišljena kot resnična in da je vse na spletu pretiravano.
Predvsem pa je učenje o dobri samopodobi ključ do boljših odnosov ne samo do svojih vrstnikov, ampak tudi do starejših.
Marina BAJIĆ
Unsplash
