Vse, kar moraš vedeti o pustu
Pust, fašenk, peti letni čas ... Ne glede na poimenovanje bistvo ostaja enako – čas norčij, krofov in pustnih šem. Povezujemo ga z zabavami in pestrim karnevalskim dogajanjem, vendar je pust v prvi vrsti pomemben del slovenske kulturne dediščine z bogato zgodovino. Če želiš še pred začetkom glavnega dogajanja razširiti svoje znanje, si na pravem mestu.
Pust je eden najstarejših in najbolj veselih običajev, ki ga praznujemo v Sloveniji. To je čas norčij, šemljenja in obilnega praznovanja, ki ima globoke zgodovinske korenine in številne regionalne posebnosti.
Kaj sploh je pust?
Pustni čas predstavlja most med zimo in pomladjo in traja od svečnice do pustnega torka (4. marec 2025). Datum pusta se letno spreminja glede na datum velike noči. Pustni torek nastopi 47 dni pred veliko nočjo, ta bo letos 20. aprila. Čeprav ga pogosto povezujemo s prihodom pomladi, njegovo ime razkriva povsem drug pomen – pust oz. mednarodni izraz karneval namreč pomeni »pustiti meso«. Glavni pustni dan je pustni torek, pustno dogajanje pa se zaključi s pepelnico, ko se začenja 40-dnevni post pred veliko nočjo.
Izvor in zgodovina pusta
Pust izvira iz poganskih obredov, s katerimi so naši predniki preganjali zimo in klicali pomlad. Ta običaj se je skozi stoletja prepletel s krščansko tradicijo in postal uvod v postni čas pred veliko nočjo. Ime „pust“ izhaja iz besede „mesopust“, kar pomeni „opustitev mesa“, saj se po pustovanju prične štiridesetdnevni post.
Že v srednjem veku so po evropskih mestih in vaseh prirejali pustne povorke in karnevale, ki so omogočali ljudem, da so za nekaj dni pozabili na vsakodnevne skrbi in se prepustili veselju ter norčijam. Znani pustni karnevali, kot so beneški in brazilski, imajo stoletja dolgo tradicijo, a tudi v Sloveniji so pustne maske in običaji globoko zakoreninjeni.
Simbolika mask
Za pusta si nadenemo različne maske – od tradicionalnih do bolj modernih. S pustom so povezani različni običaji, pustni plesi, sprevodi pustnih mask, skratka zabava in bogato obložena miza s pustimi dobrotami. Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Pustni liki v tem času prevzamejo vajeti oblasti v nekaterih krajih. Ponekod pustne maske obiskujejo prebivalce, odganjajo zle duhove, prinašajo dobro voljo in še boljšo letino. Vrhunec pustnega dogajanja predstavljajo številne pustne povorke in pustni običaji po Sloveniji, vse pa se zaključi na pepelnično sredo, ko pust obsodijo in pokopljejo.
Slovenski pustni običaji in maske
Vsaka slovenska regija ima svoje pustne like in običaje. Najbolj prepoznaven je korant, značilen za okolico Ptuja. Koranti s svojimi zvonci in ovčjimi kožami odganjajo zimo in zle sile ter prinašajo srečo in plodnost. Ptuj tako gosti enega največjih pustnih festivalov v tem delu Evrope – Kurentovanje.
Poleg korantov so znani tudi laufarji iz Cerknega, ki nosijo lesene maske z različnimi izrazi in predstavljajo različne človeške značaje. V Drežnici so pustne maske izdelane iz papirja, medtem ko se na Primorskem pogosto oblačijo v „šjeme“ in prirejajo igrive sprevode. Pustni liki imajo pomembno simboliko in prevzamejo glavno vlogo v pustnih sprevodih, kjer prinašajo veselje in odganjajo zimo. Med tradicionalne like sodijo tudi orači, piceki in medvedi, ki nastopajo v različnih delih Slovenije.
Pust, mastnih ust!
Na pustnem jedilniku se običajno znajdejo težje, mastne in ocvrte jedi. Osrednjo vlogo igrajo jedi s svinjskim mesom – svinjska juha, ričet s svinjskimi rebrci, pa tudi klobase in pečenka. Med ocvrtimi jedmi prevladuje ocvrto kvašeno testo, iz katerega nastajajo krofi, bobi, flancati, miške in druge lokalne dobrote.
Pust je čas preobrata, ko se vzpostavi začasni kaos, ljudje si nadenejo maske, se prelevijo v nekoga drugega. To je čas veselja, druženja in bogatih pojedin, saj so pustni krofi in druge dobrote nepogrešljiv del praznovanja. Tudi ti si nadeni masko in se prepusti igrivemu pustnemu času, naj s sabo odnese vse zimske skrbi!
Eva ŽUNKOVIČ
S. K. L
