Čile: prvi na svetu sprejeli zakon o nevrotehnologiji in človekovih pravicah
Poslanci v Čilu so v sredo sprejeli zakon s področja nevrotehnologije, ki dodeljuje pravico do osebne identitete, svobodne volje in zasebnosti uma.
Čile je prva država na svetu, ki je sprejela zakon s področja nevrotehnologije in človekovih pravic. Ta bi lahko postal osnova za prihodnje zakonodajne odločitve s področje človekovih pravic v drugih državah v luči tehnologije, s katero vplivajo na možgane in um.
Eden od največjih zagovornikov zakona, čilski senator Guido Girardi, je pojasnil, da želijo z zakonom zaščititi človeško psiho. “Veseli smo, da je to začetek globalne ugotovitve, kako je mogoče tehnologijo uporabljati v dobro človeštva,” je tvitnil.
Zakon bo stopil v veljavo s podpisom čilskega predsednika Sebastiana Pinere.
Kaj je nevrotehnologija?
Nevrotehnologija je tehnologija, ki vpliva na razumevanja možganov, misli in druge aktivnosti možganov. V to so vključene tudi tehnologije, s katerimi je moč izboljšati delovanje možganov ali na njih vplivati in s katerimi lahko raziskovalci vizualizirajo možgane.
Med drugim so v okviru raziskovanje nevrotehnologije v mišje možgane že vstavili podobe, ki jih miši pred tem niso videle, kar je vplivalo na njihovo obnašanje. Ravno tovrstni poskusi so razlog za zaskrbljenost, da bi lahko nevrotehnologija beležila podatke uma in ga tudi spreminjala. Čile se zaveda te zaskrbljenosti, zato so že sprejeli zakon, ki take vmešavanje v človeški um omejuje.
Znanstveni in tehnološki razvoj morata biti v službi človeštva
Novi zakon, ki ga je sprejel Čile, tako zapoveduje, da mora biti znanstveni in tehnološki razvoj v službi človeštva in da mora potekati v skladu s spoštovanjem življenja ter fizične in umske integritete. Z njim želijo zavarovati človeške nevrološke podatke in postaviti omejitev glede podrobnosti raziskovanja in spreminjanja možganov ljudi.
STAkrog
Unsplash
