Kulsko

Dan za podiranje rekordov!

Dan Guinnessovih rekordov nagovarja h kreativnosti in vztrajnosti.

Bulldog na rolki, potop piškota med bungee skokom, 74 nogavic na eni nogi – kateri rekordi pa bodo na dan Guinnesovih rekordov podrti letos? Morda tudi kakšen izmed 23 slovenskih.

Svetovni rekordi niso podrti vsak dan. Lahko pa zato prav vsak dan postaviš kakšnega popolnoma novega. Še posebej danes, na dan Guinnessovih rekordov, ki nagovarja vse prebivalce planeta, da postavijo rekord – ali pa s tem vsaj pričnejo. Naj bo tvoj novi izziv premagati rekord za zadrževanje diha (trenutno 22 minut), uravnotežiti največ CD-jev na enem prstu (trenutno 50) ali nekaj popolnoma inovativnega – danes je popoln dan, da preizkusiš svojo vzdržljivost in kreativnost.

 

Ideja se je rodila med lovci

In kje se je porodila ideja, da bi popisali vse mogoče rekorde na enem mestu? Nekega dne leta 1951 se je Sir Hugh Beaver prepiral s svojimi lovskimi prijatelji o tem, katera je najhitrejša lovska ptica v Evropi. Medtem ko danes vzame nekaj sekund, da na Googlu preverimo, da gre za Thinornis Rubricollis, pa je takrat prepir razkril potrebo po knjigi, kjer bi bili zbrani takšni in podobni odgovori. Ker je ni našel, si je Beaver zadal, da jo ustvari sam. Skupaj z Norrisom in Rossom McWhirterjem so začeli ustvarjati zbirko rekordov o vsem, kar so našli in jo že leta 1954 poslali v svet, ki jo je sprejel z velikim navdušenjem. Takšnim, da je od takrat knjiga vsako leto ponatisnjena.

Dan Guinnessovih rekordov nagovarja vse prebivalce planeta, da postavijo rekord – ali pa s tem vsaj pričnejo.

Na današnji dan leta 2004 pa je Guinnessova knjiga rekordov postavila še lastni rekord – postala je najbolj prodajana letno izdajana knjiga na svetu. Da bi počastili njen obstoj, lastniki že 14. let zapored vsak 8. november navdihujejo ljudi, da odkrijejo svoj pravi potencial. Na ta dan je tako padel tudi rekord za najvišji bungee skok, na dnu katerega je bil v skodelico čaja potopljen piškot (73,4 metra), buldog Otto se je na rolki zapeljal pod nogami 30 ljudi, Alastair Galpin pa je na eno nogo hkrati spravil kar 74 nogavic.

 

Te zanima, kateri so slovenski rekordi?

Guinnessova knjiga beleži tudi 23 aktualnih slovenskih dosežkov. Kar nekaj je novih, dodanih šele v izdajo za leto 2019:

1. Največ plesnih figur new yorker v pol minute

Slovenski plesalec Aljaž Škorjanec je oktobra 2014 skupaj s svojo venezuelsko soplesalko v britanski TV-oddaji Strictly Come Dancing: It Takes Two (BBC) naredil 39 figur new yorker v 30 sekundah.

2. Največji klopotec

V Hermancih, v neposredni bližini Miklavža pri Ormožu, je Stanko Habjančič postavil največji klopotec na svetu – okoliške ptice odganja vetrnica s premerom 20,59 metra.

3. Najhitrejši zaključek igre Salt and Sanctuary (v načinu any)

Slovenski igričar, znan le pod vzdevkom Coppie, se je kot najhitrejši prebil do konca 2D-igre preživetja Salt and Sanctuary v igralnem načinu any. S 4 minutami in pol, kot je potrdila stran Speedrun.com, je za 14 sekund prehitel svojega najtesnejšega nasprotnika v tej siloviti akcijski bitki, ki naj bi ob prvem poskusu zahtevala več ur igranja.

4. Največja razdalja pri veslanju stoje po mirni vodi v 24 urah

Slovenski rekorder Rok Puvar je izboljšal kar lasten rekord! Na Velenjskem jezeru je razdaljo za veslanje stoje (s supom) po mirni vodi povečal za več kot dva kilometra v enem dnevu.

Kaj je skupno vsem bitjem v knjigi, naj bodo tekači, bulldogi ali igričarji? Da jim na celem svetu ni para. Vsaj ne uradno.

V slovenskih rokah ostajajo še rekordi za največji natisnjeni koran, ki po stranicah meri 2 in 1,5 metra ter tehta 500 kilogramov, ljubljanska maturantska parada se ponaša z najštevilčnejšo (7244 plesalcev) četvorko, na naših tleh pa sta nastala tudi največja bujta repa (1089 kg) in največji adventni venec (100,8 metrov premera). Prav tako še nihče ni premagal Martina Strela pri največji preplavani razdalji na prostem, zgradil večjega jamskega gradu kot je Predjamski grad ali odkril starejšega glasbila kot je koščena piščal. Jolanda Batagelj, katere rekord v teku na 800 metrov v dvorani na Dunaju iz leta 2002 pa še vedno drži ter ostaja edini slovenski rekord, ki ga najdemo tudi v mednarodni izdaji Guinessove knjige rekordov.

Nekateri rekordi bodo za vedno slovenski – tudi naziv prvega poročenega para na Everestu, ki ga od leta 1990 nosita Andrej in Marija Štremfelj. Gorništvo je v zgodovino zapisalo tudi Tomaža Humarja, ki se je kot prvi na Anapurno povzpel v alpskem slogu: sam, s svojo opremo in hrano na lastnih ramenih.

 

https://www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPGKlara AVSEC
https://i0.wp.com/www.dostop.si/Slikevsebina/fotograf.JPG?w=780splet (vir)

Sorodni članki

Preberi še
Close
Back to top button