Tehnologija

FKBV testira novo tehnologijo za pridobivanje sladkorne pese

V podporo pridelavi sladkorne pese v Sloveniji so na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede (FKBV) Univerze v Mariboru letos testno posejali pridelek v skladu s tehnologijo, ki se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, pri nas pa ni dovoljena.

Na FKBV so priredili javno predstavitev projekta, ki so ga izvedli v sodelovanju z zadrugo Kooperativa Kristal in Združenjem pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Na polju v Pivoli pri Mariboru so spomladi posejali sladkorno peso. Polovico na v Sloveniji dovoljen način, drugo polovico pa so namenili novi tehnologiji Conviso.

Razlika vidna s prostim očesom

Razlika je vidna s prostim očesom že zdaj, ko pesa še raste, saj je del polja z novo tehnologijo manj porasel s plevelom. “Gre za demonstracijski poskus, da si lahko obstoječi in potencialni pridelovalci sladkorne pese ogledajo Conviso tehnologijo. Ta tehnologija se že nekaj let uporablja v zahodni Evropi, gre pa za sorte sladkorne pese, ki so odporne na dva herbicida,” je pojasnil profesor fitomedicine Mario Lešnik.

Po njegovih besedah so takšne sorte ugodnejše, saj je učinkovitejše zatiranje plevelov. Zaradi tega naj bi bile te sorte primernejše za gojenje na območjih z omejitvami, kot so vodovarstvena območja. “Omogočajo doseganje bistveno boljših ekonomskih rezultatov pri pridelovanju pese kot obstoječa tehnologija v Sloveniji,” je izpostavil.

Končne rezultate z njihovega poskusnega polja bodo sicer lahko predstavili šele ob spravilu pridelka. “Na koncu leta se bo stehtalo pridelek, naredile se bodo analize sladkorja, izračunali se bodo ekonomski rezultati. Pričakovati je, da bodo rezultati pri Conviso smart tehnologiji boljši kot pri konvencionalni tehnologiji pridelave, ki jo imamo na voljo, in sicer tako glede količine pridelka kot sladkorni stopnji,” je dejal.

Z novo tehnologijo bi se več kmetov odločilo za gojenje sladkorne pese

Z novo tehnologijo bi se po besedah Lešnika več kmetov odločilo za gojenje sladkorne pese, ki je kljub spremenljivi ceni končnega pridelka na trgu “ekonomsko smiselno”, tudi zaradi večje odpornosti rastline na klimatske spremembe.

Da bi lahko takšno tehnologijo uporabljali tudi v Sloveniji, si prizadevajo tudi v zadrugi Kooperativa Kristal in Združenju pridelovalcev sladkorne pese Slovenije. Prvi mož obeh Miroslav Kosi ocenjuje, da bo letošnja letina sladkorne pese še boljša kot lani. “Predvidevamo, da bo okoli 65 ton neto pese po hektarju, kar je rezultat primerljiv z ostalimi državami,” je povedal.

Dejstvo pa je, da število pridelovalcev v Sloveniji pada, ostaja pa enaka površina posajene pese. Pridelek izvažajo na Hrvaško, saj v Sloveniji ni predelave. A prevoz po železnici jih veliko stane. Kosi je zato na sestanku z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom ta teden govoril o možnosti pomoči pri logistiki. “Minister je dovzeten, a nam je dal določene naloge,” je povedal.

 

 STAkrog
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close