Hvala, Planica! Hvala, Orli! Srečno, Peter!

Planica je kraljica. In letošnja je bila edinstvena. Evforična, adrenalinska, zmagovita, čustvena, popolna. Za nekatere prva, za Petra pa zadnja.

Planica in prednost domačega terena

Planica v svoj objem vsako leto privabi trume navijačev. Od tistih najmlajših, do tistih najstarejših. Vsi pa smo tam z istim namenom. Podpreti naše Orle in se z njimi veseliti ob dolgih in lepih poletih.

Po nekaterih podatkih naj bi na letošnji skakalni praznik pod Ponce romalo krepko čez 100.000 navijačev. Planica je v letošnji sezoni gostila kar štiri tekme svetovnega pokala. Za prvi vrhunec je že v četrtek poskrbela Nika Prevc, ki je, kot zmagovalka seštevka svetovnega pokala v ženski konkurenci, dvignila veliki kristalni globus.

Uspehi naših skakalcev so se v Planici nato le še stopnjevali. Prednost domačega terena ali sproščenost in letenje na krilih slovenskih navijačev? Naši skakalci so bili kot prerojeni. Za izjemen dosežek je v petek poskrbel Peter Prevc, ki je poskrbel za spektakularno zmago. Tudi v soboto niso razočarali. Kljub padcu Timija Zajca, so se povzpeli na drugo stopničko zmagovalnega odra. Češnjica na vrhu smetane pa je bila planiška nedelja.

Navijaška evforija

Priznajmo. Planica za (študentski) žep ni najcenejša odprava. Cene vstopnic so, če z nakupom seveda pohitiš, še sprejemljive. V ceno doživetega planiškega praznika pa je potrebno všteti še prevoz (ki se lahko zaradi napačno izbranega izvoza na avtocesti podaljša tudi čez Karavanke) ter hrano in pijačo, katerih cene se lahko v dolini pod Poncami povzpnejo precej v višave. Pa se v vzdušju in navijaški evforiji, v morju slovenskih trobojnic in na krilih naših športnikov skorajda pozabi vsak cent.

Planiška nedelja je bila posebna. Glasno navijanje in dolgi poleti so ob zvokih Avsenikov, ki so ob vsakem poletu, daljšem od 230 metrov zaigrali svojo znamenito Planico, uživali prav vsi navzoči. Stiskanje pesti za naše Orle in veselje ob drugem mestu Domna Prevca je znova združilo slovenski narod, kot ga v zadnjem obdobju združuje le še šport.

Pa je šlo za vse več, kot le navaden zaključek svetovnega pokala, saj smo vsi čakali najbolj čustven trenutek letošnje sezone.

Tudi po končani tekmi in prireditvi se slavje in evforija nista končala. Navijače so skupaj s skakalci zabavali Ansambel Saša Avsenika. Ne eni, ne drugi, niti tretji se kljub dolgemu dnevu, ki so ga imeli za seboj, niso pustili pregnati dežju in snežinkam in so planiški praznik zaključili z glasnim rajanjem z našimi šampioni.

Srečno, Peter!

Sinonim smučarskih skokov in poletov. Šampion. Legenda. Vzornik in idol. Velik človek in junak za slovenski narod in svojo državo. Tisti, ki je v svojem športu osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Tisti, ki je v slovenske domove ob vikendih prinašal veselje ob zmagah, pa tudi grenek priokus ob porazih. Tisti, ki je s svojimi izkušnjami in vrhunskostjo znal na najvišjo stopničko potegniti svojo celotno ekipo. Tisti, ki se je vsidral v srca navijačev in tekmovalcev. Eden in edini, Peter Prevc, je v letošnji Planici pomahal v slovo profesionalni športni karieri.

Solze sreče ob spominih na vrhunske športne dosežke so se v planiškem soncu na licih navijačev in tekmovalcev lesketale kot biseri. Čutna prireditev, ki si jo zaslužijo le veliki ljudje, kakršen je Peter, je združevala glasbene točke, spomine na njegove največje uspehe ter prelet helikopterjev slovenske policije. Lepšega konca si po vrhunskem koncu tedna, ki ga je začinil z zmago in ekipnimi stopničkami, ne bi mogel želeti.

So šampioni in so legende. Srečno, Peter! Hvala!

Rebeka MIKŠA
Rebeka MIKŠA