Interventni zakon prinaša veliko ukrepov za saniranje posledic poplav
Vlada je včeraj na seji predstavila predloge interventnega zakona, ki vključuje dolg seznam ukrepov za pomoč prebivalstvu, občinam, gospodarstvu in ukrepe države za sanacijo po uničujočih poplavah.
Stanovanja za starejše, oprostitev plačila energentov
Med ukrepi je širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks.
Starši iz prizadetih gospodinjstev bodo oproščeni plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso mogli obiskovati. Ministrica je navedla tudi brezplačno prehrano za šolajoče in oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake.
Enkratna izredna denarna socialna pomoč
Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je izpostavil solidarnostno, izredno denarno socialno pomoč. “Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov. To pomeni za samsko osebo, če je brezposelna, 3257 evrov, če je zaposlena, 3513 evrov, za štiričlansko družino, če sta starša brezposelna, 8957 evrov, če sta starša zaposlena pa 11.466 evrov.
Pri naštetem gre za maksimalne zneske te enkratne pomoči, znesek pa “seveda ne sme presegati višine škode, ki ste jo utrpeli”. Ob tem je Mesec izpostavil, da bodo ljudje najprej dobili izplačilo, potem pa bodo dokazovali škodo z računi, ker na vladi želijo, da je pomoč čimprejšnja.
Do pomoči se bo, kot omenjeno, dostopalo z vlogami na centrih za socialno delo, zato Mesec tiste, ki so utrpeli škodo, poziva, naj čimprej vložijo vlogo na center za socialno delo za to solidarnostno pomoč. “Sodelavci centrov za socialno delo so vključeni v občinske komisije, ki popisujejo škodo in zato računamo, da so seznanjeni s tem, kdo približno je utrpel škodo v takem obsegu, da potrebuje tovrstno solidarnostno pomoč,” je še dejal Mesec.
Subvencija za najem stanovanja, vzpostavitev številke 114
Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. “Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj,” je pojasnil Mesec.
Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše. Večina ukrepov, ki so zajeti v interventnem zakonu, bo veljala do 31. decembra.
Vlada sicer napoveduje tudi vzpostavitev številke 114, ki bo vsem omogočala takojšen stik s klicnim centrom za pomoč pri odpravi posledic poplav in zemeljskih plazov.
Predlagan obvezen prispevek v solidarnostni sklad
Vlada je napovedala tudi ustanovitev posebnega zunajproračunskega sklada za obnovo Slovenije, iz katerega se bo financiralo izvedbo ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacije.
V sklad bodo prispevali vsi, predlagan je obvezen prispevek, ki se bo stekal v omenjeni sklad, vanj pa bodo prispevale vse družbene skupine – podjetja, fizične osebe, kmetje in samozaposleni. Alternativa temu obveznemu prispevku bo omenjena solidarnostna sobota, kjer “bo v soglasju zaposlenih in delodajalcev mogoče obvezni prispevek nadomestiti z delom in dobiček tega dne nameniti v sklad za obnovo”.
V sklad bo 15 milijonov evrov prispevala tudi NLB. Nadzorni svet banke je včeraj potrdil predlog uprave pod taktirko Blaža Brodnjaka o enkratnem vplačilu v sklad. Banka je sicer že kmalu po ujmi prizadetim občinam donirala štiri milijone evrov, NLB Banka Skopje pa je Rdečemu križu Slovenije in drugim organizacijam, ki pomagajo pri odpravljanju posledic poplav, podarila 60.000 evrov.
Dolg seznam ukrepov pomoči je vlada predstavila tudi na področju podjetij, zaposlenih in samozaposlenih.
Svet za obnovo po poplavah bo vodil Marjan Pipenbaher
Vlada je na imenovala tudi člane novoustanovljenega sveta za obnovo po poplavah. Za predsednika 14-članskega sveta je bil imenovan priznani gradbeni inženir Marjan Pipenbaher, ki se mu bo pridružilo 10 gradbenih inženirjev, dva arhitekta in krajinska arhitektka.
Svet bo svetoval pri oblikovanju strokovnih rešitev pri opredeljevanju poplavnih območij, vzdrževanju vodotokov, sanaciji plazov, gradnji objektov, infrastrukture ipd. Spremljali bodo delovanja ministrstev in samoupravnih lokalnih skupnosti pri obnovi prizadetih območij in predlagali aktivnosti za izboljšanje ter svetovanje pri oblikovanju politik, sprememb predpisov in drugih ukrepov, ki bodo prispevali k učinkovitejši obnovi po naravnih nesrečah in razvijanju odpornosti nanje.
STA
Vlada RS Flickr
