Ko dom postane najnevarnejši prostor za ženske
25. novembra smo obležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Ta dan nas opominja, da nasilje nad ženskami ostaja ena najpogostejših in najbolj prikritih oblik kršenja človekovih pravic po vsem svetu. Obeležujemo ga od leta 1999, ko je Generalna skupščina Združenih narodov ta dan razglasila v spomin na krut umor sester Mirabal, političnih aktivistk iz Dominikanske republike.
Na NIJZ opozarjajo, da ima nasilje nad ženskami – vključno z nasiljem v družini, intimno-partnerskim, strukturnim in institucionalnim nasiljem – resne in dolgotrajne posledice za duševno in telesno zdravje ter pomemben vpliv na celotno družbo.
Nasilje nad ženskami, tako telesno, spolno, psihično ali ekonomsko, je razširjen družbeni in javnozdravstveni problem, do katerega prihaja v vseh družbah, kulturah in državah. Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1996 izpostavila, da nasilje nad ženskami predstavlja resen izziv za javno zdravje.
Skritost in normalizacija nasilja
Nasilje se pogosto dogaja skrito pred okolico, zaradi česar številni primeri ostanejo neprijavljeni. Zdravstveni strokovnjaki so pogosto prvi stik z žrtvami, zato je njihova vloga ključna. Prepoznavanje znakov nasilja, empatičen pogovor in ustrezno ukrepanje lahko pomembno vplivajo na odločitev žrtve, da poišče nadaljnjo pomoč. Če podpore ne prejme, se lahko stiska poglobi, zato je pomembno, da so žrtve usmerjene tudi k drugim virom pomoči. Vsak, ki zazna nasilje, naj ga prijavi pristojnim organom. Nasilje morda ni vidno, a njegove posledice so resne – prekinemo ga lahko le z dejanji.
Statistika kaže, da je nasilje nad ženskami globalno, evropsko in tudi v Sloveniji zelo razširjeno. Leta 2023 je bilo po svetu ubitih okoli 85.000 žensk in deklet, od tega jih je večino umoril partner ali družinski član. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je nasilje v življenju doživela približno vsaka tretja ženska. V EU je 30,7 % žensk doživelo fizično ali spolno nasilje, vendar pomoč poišče le petina, le vsaka osma pa dogodek prijavi policiji.
Slovenski podatki kažejo, da so ženske bistveno pogosteje žrtve nasilja v zasebnem okolju. Med žrtvami partnerskega nasilja je kar 75,6 % žensk, ki pogosteje utrpijo poškodbe in se pogosteje bojijo za svoje življenje. Od 15. leta starosti je nasilje v družini doživelo skoraj 15 % žensk. Nasilje tako ostaja resen javnozdravstveni in družbeni problem, ki zahteva usklajeno delovanje vseh institucij ter odpravljanje družbenih vzorcev in neenakosti, ki nasilje omogočajo.
V primeru nasilja se je mogoče obrniti na center za socialno delo, policijo, nevladne organizacije ter na voljo je tudi anonimna e-prijava nasilja v družini.
NIJZ
Arhiv DOSTOP.si
