Prehrana

Lani v povprečju zavrgli 67 kilogramov hrane na prebivalca

Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 1,3 kilograma hrane na teden, v celem letu pa 67 kilogramov. Po oceni je bilo v odpadni hrani 39 odstotkov ali nekaj več kot 26 kilogramov užitnega dela, 61 odstotkov pa je bilo kosti, olupkov in lupin. Največ hrane se je zavrglo v gospodinjstvih.

Prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel kilogram hrane manj kot predlani. Celotna količina proizvedene odpadne hrane, ki je dosegla 140.804 ton, pa je bila večja od predlanske v višini 139.856 ton, so sporočili iz statističnega urada.

Polovica ali skoraj 69.900 ton odpadne hrane, nastale lani, je izviralo iz gospodinjstev. Skoraj tretjina oz. 44.400 ton jo je izviralo iz gostinstva in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana. Sem spadajo so denimo šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele.

Desetina odpadne hrane je izviralo iz distribucije in trgovin z živili. In sicer zaradi poškodb pri transportu, nepravilnega skladiščenja ali pretečenega roka uporabe. Malo manj kot desetina pa iz proizvodnje hrane vključno s primarno proizvodnjo, so navedli v uradu.

Večino odpadne hrane predelane v bioplinarnah in kompostarnah

Tri četrtine odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah in kompostarnah. Polovica je bila predelana anaerobno v bioplinarnah. Več kot četrtina aerobno v kompostarnah, petina je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, za dva odstotka pa so bili uporabljeni drugi načini obdelave, npr. sosežig in sežig, ponovno rafiniranje olja ter drugi postopki biološke predelave.

Prebivalec Slovenije je lani proizvedel povprečno 1506 kilogramov vseh vrst odpadkov brez mineralnih, med katere spadajo predvsem gradbeni odpadki, zemlja in kamenje ter zemeljski izkopi. Količina proizvedenih vseh vrst odpadkov na prebivalca je bila za 38 kilogramov manjša kot leta 2018.

Količina komunalnih odpadkov na prebivalca je bila v Sloveniji lani 509 kilogramov, kar je 14 kilogramov več kot leto prej. Količina odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnosti, se je zmanjšala, medtem ko se je količina komunalnih odpadkov, ki nastajajo predvsem v gospodinjstvih in v nekaterih storitvenih dejavnostih, povečala.

Stopnja recikliranja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih je bila v Sloveniji 84-odstotna, kar je štiri odstotne točke manj kot predlani. Stopnja recikliranja komunalnih odpadkov se je povečala z 58,8 odstotka na 59,2 odstotka. Stopnja odlaganja vseh v ravnanje z odpadki vključenih odpadkov brez mineralnih pa je bila približno petodstotna in je bila v primerjalnem obdobju večja za pol odstotne točke.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close