Legendarni Lampiončki: Kdo je pojedel odojka in zakaj vedno dežuje?

Brez Lampiončkov ni univerzitetnega mesta Maribor. Ti niso le ena izmed študentskih zabav, ki se zgodi enkrat na leto, so simbol druženja generacij, tradicija mariborskih študentov in eden tistih dogodkov, kjer ti ni treba poznati nikogar, da se počutiš domače. Že več kot 40 let združujejo študente in tiste študente “po srcu”, ki vsako leto radi podoživijo nepozabni študentski vajb.

Čeprav je korona za nekaj časa zamajala tradicijo, je duh Lampiončkov še vedno živ. Morda danes nekoliko bolj urejen, a še vedno srčno nepopoln. Kot se za študentsko življenje spodobi.

Začetki na Tyrševi: športne igre, odojek in lampiončki

Vse skupaj se je začelo čisto spontano, v študentskem naselju na Tyrševi ulici. Tam so se v 80. letih študentje pomerili v športnih igrah, tako resnih kot bolj »zabavnih«. Zmagovalci prvih so domov odnesli pokale in medalje, drugi pa so si lahko priborili odojka.

Si se kdaj vprašal, zakaj ravno ime Lampiončki?

Anekdota gre tako: Po preselitvi prizorišča na Štuk naj bi, ob prihodu v atrij, vzdrževalec ugledal lampiončke in vprašal: »Kaj pa imate vi, Lampiončke?« Ime se je prijelo in sčasoma preraslo okvire študentskih domov.

Pestra 90-ta: razcvet in nesrečni piknik

Koncept zadnjega študentskega žura pred začetkom učenja za izpite, je v 90-ih letih doživel razcvet. Lampiončki so privabljali študente iz cele Slovenije, obisk pa se je vsako leto večal. Obenem se je dogodek začel širiti in se razširil na več generacij, več aktivnosti, več zabave. Študentje so organizirali spontane piknike, se zbirali na travnikih, pekli na žaru in se zabavali. Lampiončki so postali tradicionalni vrhunec študentskega maja in navdihnili tudi druge študentske prireditve, kot je Škisova tržnica v Ljubljani.

A ni bilo vse rožnato. Pretirano opijanje, smeti in nezgode so pustile madeže na slovesu prireditve in organizatorje prisilile, da so se pikniku, ki je pogosto ušel izpod nadzora, odpovedali. Lampiončkove igre so ostale in običajno potekajo en teden pred samimi Lampiončki.

Različne lokacije, enak namen

Zaradi večje množice in potrebe po urejenosti so Lampiončki preizkusili različna prizorišča. Od študentskega naselja na Tyrševi, Štuka na Gosposvetski, do letališča v Skokah in stadiona NK Železničar pri dvorani tabor – vsaka lokacija je imela svoj čar.

Za najbolj ikonično se je vsekakor izkazal Mariborski otok, ki je gostil dogodke z rekordnim obiskom. Trenutna lokacija na travnati ploščadi v študentskem kampusu na Gosposvetski pa se organizatorjem zdi najbolj primerna zaradi prostornosti in dostopnosti.

Obenem so se organizatorji začeli zavedati svoje vloge. Dogodek ni bil več samo za študente, temveč za cel Maribor. V simbiozi z mestom, s pomočjo ŠOUM-a, ŠTUK-a in številnih prostovoljcev, so uspeli ohraniti bistvo dogodka – »V družbi prijateljev« – tudi ob rasti in pritiskih.

Zadnja leta: med tradicijo in spremembami

Čeprav so Lampiončki preživeli marsikaj, je epidemija koronavirusa vseeno močno prizadela. Cela generacija brucev je vmes odrasla, ne da bi sploh vedela, kaj točno Lampiončki so. Zaradi višjih stroškov so bili organizatorji primorani uvesti simbolično vstopnino, koncerti pa so se prestavili proti koncu maja ali v začetek junija (v upanju na manj dežja) in obisk je nekoliko upadel.

A duh je ostal. Športne igre še vedno potekajo in dobivajo vse bolj pristen značaj, koncerti združujejo različne okuse, druženje pa še vedno ostaja v ospredju.

Če te ni, manjkaš

Lampiončki brez dežja? Redkost. A zanimivo, to, kar bi lahko bil minus, je prireditvi pridalo edinstven čar. Ljudi dež ne moti več. Če si pravi študent, prideš ne glede na vreme. Če so na odru Pižoni, Farty Animals, Mi2 in Fehtarji pa veš, da te, ne glede na vreme, čaka prava štajerska čaga.

Lampiončki niso le tradicionalni študentski žur. So spomin na študijska leta, simbol študentske povezanosti in priložnost za ustvarjanje nepozabnih spominov. In čeprav se je marsikaj spremenilo, lokacije, število obiskovalcev, celo generacije, ostaja tisto, kar šteje: občutek, da si del nečesa večjega. Da si v družbi prijateljev.

Eva ŽUNKOVIČ
ŠOUM / Arhiv DOSTOP.si