LGBTQ skupnost za enakopravnost: kje tiči težava?
Manjšine in skupnosti so pogosto tarča preostale družbe – mnogokrat brez tehtnih razlogov. Od kod izvirata sovraštvo in jeza? Kako lahko kot posamezniki vplivamo na spodbujanje enakopravnosti? Kje se lahko začne sprememba? Če želimo resnično razumeti težave in krivice, ki se dogajajo po svetu, moramo spremembo začeti pri sebi.
Kaj sploh pomeni beseda enakopravnost? Mnogim ta pojem predstavlja le politično svobodo – pravico, da sami odločajo o svojem življenju in svojih ciljih. Drugi jo razumejo kot zagotovilo, da so njihove pravice priznane, spoštovane in zaščitene v očeh države ter družbe. Nekateri pa enakopravnost vidijo kot svobodo izražanja lastnih čustev, prepričanj in pogledov. Gre namreč za težko opredeljiv in močan pojem, ki ga vsak posameznik lahko razumeva drugače. V svoji osnovi pa gre za tiho željo mnogih, da bi bili sprejeti takšni, kot so.
Resnica je, da tisti, ki že uživajo v vseh pogojih te »enakopravnosti«, nanjo pogosto gledajo zgolj s formalnega vidika. Osredotočajo se predvsem nase in na svoje dojemanje pojma, ter spregledajo širšo sliko – enakopravnost je veliko več, kot le list papirja. Pojem enakopravnosti v njihovih očeh pogosto pomeni le fizično ali pravno svobodo, pri tem pa zanemarjajo čustvene in psihološke razsežnosti.
Prav v tem se skriva težava: ko enakopravnost razumemo preozko, izključimo tiste, katerih realnost ne ustreza idealom večine. To so ljudje, ki v tej domnevno popolni enakopravnosti ne morejo sodelovati. Ne zato, ker si tega ne bi želeli, temveč zato, ker jim sistemske, kulturne ali socialne ovire to še vedno preprečujejo.
Pripadniki LGBTQ skupnosti v tem boju že vrsto let sodelujejo z jasnim ciljem: ne le fizična in politična svoboda, temveč tudi svoboda izražanja čustev in prepričanj, brez kritičnega obsojanja.
Bolj podrobno o težavi
Kljub temu, da pripadniki skupnosti v mnogih razvitih državah že imajo vse politične pravice, to vsekakor ne pomeni, da niso tarča obsojanja. Statistike kažejo, da so zaradi svoje spolne usmerjenosti še vedno izpostavljeni diskriminaciji, nasilju in v določenih državah tudi kriminalizaciji. V kar 65 državah jih lahko doleti zaporna kazen (med njimi tudi na Jamajki, v Egiptu in na Šrilanki), v določenih delih bližnjega vzhoda (kot sta Iran in Afganistan) pa je njihova identiteta lahko razlog za smrt. Pakistan kot najhujšo kazen dovoljuje tudi smrt s kamenjanjem. Vse to zgolj zato, ker svoje identitete ne skrivajo pred drugimi.
LGBTQ+ gibanja so skupina gibanj, ki se v osnovi zavzemajo za vključenost, priznavanje in pravice oseb te skupnsti ter spolnih manjšin. Njihov cilj je, da se za skupnost odpravijo te in druge krivice, ki jih še vedno spremljamo po svetu. Vsekakor ne gre le za pravice proti smrtni kazni in kriminalizaciji, ampak tudi proti vsakdanjemu nasilju, zasmehovanju, stigmatizaciji in sovraštvu. Ljubezen namreč vedno nosi pozitivno konotacijo, a kaj, ko se to spremeni takoj, ko govorimo o nekonvencionalni ljubezni, npr. med pripadnikoma istega spola. Še huje pa je, če si upata to ljubezen javno izraziti – kot da s tem kršita neko nevidno pravilo, ki dovoljuje le nekatere oblike ljubezni, druge pa kaznuje.
Resnica pa je, da posledice, ki jih napihuje desničarska propaganda, preprosto niso resnične. Ljubezen dveh oseb namreč ne ogroža otrok, ni nenaravna ali nesmislena … Nasprotno, ljubezen je in vedno bo lepa.
Opišimo to še malce drugače
Predstavljaj si, da se po napornem dnevu odpraviš na kratek večerni sprehod po mestu – z ljubljeno osebo. Preden odideta, si izbereš oblačila, ki ne bodo pritegnila preveč pozornosti. Ne razmišljaš o tem, kaj ti je udobno ali v čem se dobro počutiš. Razmišljaš o tem, kaj bodo videli drugi. Kako se obleči, da boš ostal neopazen? Kako se izogniti pogledom, pripombam, morda celo nevarnosti? Premišljuješ, ali jo boš lahko prijel za roko. Ali boš moral roke skriti v žep. Ko se končno odpravita na sprehod, se soglasno odločita, da se ne bosta držala za roke. Zakaj?
Takšen ali drugačen odgovor ne spremeni dejstva izmišljene, a še tako resnične zgodbe. V tem namišljenem mestu namreč ljubezen še vedno ni za vse enako varna. Ko govorimo o gibanju LGBTQ+ so lahko nevarne že preproste vsakdanje naloge, ki jih drugi opravijo brez zadržkov.
Zakaj torej boj za enakopravnost? Zato, da bodo te zgodbe nekega dne res le namišljene.
V sklopu sledečih člankov bom bolj podrobno raziskala izvor sovražtva, razloge zanj ter posledice, ki jih ta pusti na ljudeh. Spoznali bomo tudi, kako lahko na interpretacijo manjšin vplivajo socialna omrežja in propagande, ki oblikujejo lažno stvarnost. Drugi članek prihaja že jutri.
Iva KNEZ
Unsplash
