Nenapisana pravila, ki jih ljubitelji videoiger morajo sprejeti
Neprecenljiv predmet leži v robu zapuščene sobe? Seveda, v videoigrah logika deluje drugače.
Zvezde so izbrale tebe
Kot tudi vse ostale igralce … Ta posebna logika pride predvsem do izraza pri multiplayer igrah. Za primer vzemimo Final Fantasy 14. MMO igra si zasluži same pohvale, a ne moremo si pomagati, ko vidimo, da naokoli letajo številni “izbranci”. Igra ti da jasno vedeti, da si ti izbrani, in da samo ti lahko rešiš svet … tako kot vsi ostali.
Voda skriva številna presenečenja
Voda in igralci videoiger imajo dolgo zgodovino “posebnega” odnosa. Lahko si predstavljamo, da je vsak ljubitelj iger imel pogovor o lepo dodelani vodi. A svet bi bil prelep, če ta voda ne bi skrivala smrtonosnih skrivnosti – liki niso varni niti med cut sceni.
Dialogi so prava ruleta
Vsak ljubitelj RPG-jev ve, da dramatičnem trenutku sledi pogovor z vpletenim NPC-jem. Prva izbira izgleda nesramna in kruta: “Vseeno mi je …”, medtem ko druga najprej daje občutek sočustvovanja: “Razumem tvojo situacijo …”. Barabe po duši in beli vitezi poznajo svojo izbiro, a kmalu pride nepričakovan preobrat …
Šefi vidijo samo poraze
Najlepši trenutek je, ko ti končno uspe premagati šefa, ki te preganja tudi v sanjah, saj je sprva izgledalo, da se tukaj tvoja kariera v določeni videoigri zaključi. Enako to vidi tudi videoigra, ki spregleda 271 neuspehov, ki so se zgodili pred zmago, in te sedaj vidi kot nepremagljivega heroja, ki lahko napreduje v naslednjo stopnjo.
Zombiji so zelo kužni, razen ko govorimo o igralcu
Imaš rad Resident Evil? Kaj pa Left for Dead? Vsak igralec se zaveda, da bo samo en ugriz spremenil najboljšega NPC-ja v nevarnega sovražnika. Kakšen učinek pa ima ugriz na igralca? Nič hujšega, očitno imamo v sebi posebno snov, ki prepreči slabe lastnosti lačnih zombijev.
Vedno naletiš na nepridiprava
V videoigri je trenutno jasno vreme in odločil si se za sproščujoč sprehod skozi mesto. Vse je lepo in mirno, naokoli se sprehajajo sami prijazni NPC-ji. Razen tistega v kotu, ki komaj čaka, da te obtoži za neko stvar, in da uniči tvoj popoldanski mir.
Sprejel si usodo, napočil je tvoj čas
Vse posode je treba uničiti.
To je pogost pojav, ki ima logično ozadje. Meči, prstani, sekire, celo ščiti se pogosto shranjujejo v majhnih posodah, na katerih se nabira prah. Samo pomisli, zakaj bi stvari shranjeval v omare in temu primerne prostore, če lahko najbolj vredno družinsko zapuščino spraviš v posodo, ki jo odneseš v zapuščeno kočo sredi gozda?
Napačna pot je pravilna pot
Samo v videoigrah bi oseba, ki se prebije do konca labirinta, odšla nazaj in se ponovno izgubila. Zakaj? Odgovor je preprost. Če ti v prvo uspe iti po pravi poti, si v stranskih ulicah zgrešil številne predmete, ki jih nikoli ne boš uporabil, a bodo vseeno dobro izgledali v tvojem inventoriju.
Dosežki so bolj nagrade za sodelovanje
Včasih igre niso imele ogromno vsebine, zato so čas igranja daljšali s težavnostjo. Ko so razvijalci umaknili fokus iz težavnosti na izkušnjo, so v igro začeli dodajati dosežke, ki te spodbujajo k nadaljnjemu igranju: “Bravo, vpisal si se. 10 točk!”.
Prevelika količina streliva in odprti prostori pomenijo nevarnost
Ko se v vsakdanjem življenju odpraviš na prostoren travnik, verjetno pomisliš. “Kako prijeten prostor za piknik.”. V videoigri pa velja pravo nastprotje: “Nekaj nevarnega bo skočilo name in me napadlo.”. Enako velja za surovine in strelivo – zakaj potrebuješ toliko strelne moči? Boš videl kmalu …
