Poplave na Koroškem: voda ni zabrisala naših sledi
Nekaj tednov je minilo od katastrofalnih poplav, ki so mnogim Slovencem za vedno spremenile življenje. Med hujše prizadeta območja spada tudi Koroška, ki se še vedno bori z vsemi posledicami narasle vode. Izgube so bile velike. Strah ljudi in njihova bolečina sta opazna tudi več tednov po tragičnih dogodkih. Kaj nas čaka v prihodnosti? Kdaj se bo življenje spet vrnilo na stare tire? Kako se trenutno počutijo ljudje?
Predstavljaj si: zgradiš hiško, vanjo vlagaš čas, trud in voljo, v njej živiš več let, vzgajaš otroke, na vrtu gojiš sadje in zelenjavo, v njej oblikuješ spomine. Nato v trenutku tega ni več. Vse to izgine v eni noči … Ja, za mnoge je to bil le prizor iz filma, ki pa je žal postal resničnost. Poplave in nalivi so jim spremenili svet. Tudi sama sem Korošica, živim na Ravnah na Koroškem, kjer je reka poplavila skoraj celo mesto. Moč vode sem videla na lastne oči.
Določeni so pustili v hiši vse, drugi so uspeli odnesti nekaj plenic za dojenčke in dokumente, v upanju, da se bodo v svoje domove vrnili čim prej. Spet tretji … Tisti so imeli srečo. Najbolj prizadeti so si zavetje poiskali pri družini ali sorodnikih ter drugih dobrih ljudeh, ki so jim prenočišča ponudili z odprtimi rokami. Mnogi od njih toplega doma še zdaj nimajo. Nemogoče je napovedati, kdaj bo vse spet, kakor je bilo.
Kljub temu, da nastala škoda še nekaj časa ne bo popravljena in pozabljena, so nas poplave ponovno seznanile z besedo solidarnost. Spoznali smo, koliko pomeni, ko se ob najtežjih trenutkih lahko zaneseš na svojo okolico.
Kako se ljudje počutijo nekaj tednov po poplavah?
Ceste, ki so bile še en teden nazaj polne blata, so zdaj že prevozne. Trgovine in podjetja so ponovno očiščena in odprta. Pitne vode še ni. Do sedaj smo se že navadili na to, da vodo pijemo le iz plastenk, saj je voda iz pipe onesnažena. Ljudje so pričeli z obnavljanjem izgubljenega premoženja.
Resnica pa je, da strah med ljudmi še nikakor ni izginil. Bliža se jesen, ki je znana po obilnih nevihtah in je že v preteklosti povzročala naraščanje vode. Tudi za danes že napovedujejo rdečo opozorilo pred neurji in močnimi nalivi. Koroška na ponovne nalive zaenkrat še ni pripravljena. Kaj se bo zgodilo, če se poplave ponovijo? Zaenkrat odgovora na to vprašanje še ne poznamo. Trudimo se, da o tej možnosti sploh ne razmišljamo.
Kljub temu so vsi, tudi najhuje prizadeti, zelo optimistični. Na svet še vedno gledajo z dvignjeno glavo in nasmehom na obrazu. Menijo, da bo vse skupaj lažje, če na nastale situacije ne gledajo z obupom. Želijo si zgraditi nekaj novega.
Iz pogovora s predstavnikom KKŠ (Kluba Koroških Študentov) Domnom Oblakom sem spoznala, da so ljudje prvotni šok že deloma predelali. Situacijo jim je močno olajšala pomoč, ki je bila priskrbljena s strani gasilcev iz vseh občin po Sloveniji, študentskih organizacij, humanitarnih, športnih in drugih društev ter vseh ljudi, ki so lahko pomagali. Izjemno so hvaležni tudi vsem, ki so organizirali pomoč.
S skupinskim delom je šlo hitreje
Predstavnik KKŠ Domen je povedal, da je večinoma šlo za samostojno organizacijo, seveda pa nikakor ni šlo le za pomoč pri čiščenju: »Prve dni čiščenja smo kot prostovoljci pomagali pri dostavi vode starejšim osebam, saj pitne vode v bližini takrat še ni bilo. Prav tako je bila otežena dostava vode zaradi določenih predelov neprevoznih cest.« Mnogi so se javili in povedali, kakšno pomoč potrebujejo, študenti pa so jim tako lahko bolj natančno pomagali.
Ti so bili večinoma locirani na enem izmed hujše prizadetih območij na Koroškem – Prevaljah, kjer so pomagali tudi pri omogočanju prevoznosti cest in ponovnem delovanju zaprtih javnih objektov. Medsebojno so se povezali tudi gasilci iz cele Slovenije.
»Čistili smo ploščiče, grabili zemljo, čistili blato in vodo iz kleti, veliko je bilo tudi odpadnega materiala. S težavo opazuješ vse zalite hiše, saj veš, da so mnoge zalite stvari naenkrat praktično neuporabne,« je povedal Domen. Resnica je, da si nihče ne more predstavljati, da se to lahko zgodi njemu/njej. Vsi ostali, ki so mogoče imeli srečo, pa se najverjetneje nenehno sprašujejo le kaj, če bi se to zgodilo meni?
Spoznali smo, da lahko vedno nekaj ponudimo, damo in jih s tem, vsaj malce, tudi osrečimo. Vse je lažje, če stojimo skupaj. To so prostovoljci definitivno dokazali. Več dni so se trudili, da bi vsem prizadetim omogočili normalno bivanje. Eno izmed hujše prizadetih koroških območij je bila tudi Črna (Svetla) na Koroškem, kamor so na pomoč priskočili naši ŠOUMovci. Če te zanima kaj več o delovni akciji, si lahko o njej prebereš na linku.
Kaj pa ponovne poplave in plani za prihodnost ali naslednjih nekaj tednov?
Vremenske napovedi ponovno plašijo in strašijo prebivalce. Danes se bliža neurje. Bomo na poplave tokrat bolj pripravljeni? Za kratko izjavo sem prosila tudi župana občine Prevalje. »Sanacije še niso dokončane in bodo izjemno zahtevne. Trenutno poskušamo vzpostaviti prvotno stanje oz. izboljšati stanje, ki je bilo. Ljudem želimo omogočiti varnost, to pomeni, da želimo povečati strugo, da se kaj takšnega več ne ponovi,« je povedal župan Matic Tasič.
Kako pa bomo pomagali vsem, ki so ostali brez strehe nad glavo? Kot je povedal župan, občine trenutno nimajo stanovanj, ki bi jih lahko ponudile tistim, ki so ostali brez doma. Prav tako takšni »mali« predeli Slovenije tudi niso finančno sposobni, da uvedejo vse spremembe. V naslednjih nekaj tednih se bodo poskušali zagotoviti še boljši pogoji. »Sledi ponovno grajenje vodovoda, uspelo pa nam je očistiti objekte naplavin,« je povedal župan.
Župani in županje občin so tudi nenehno v stiku, saj gre za skupinsko prizadevanje za spremembe. Nihče si ne želi ponovitev poplav. Vsi pa seveda upamo, da se te spremembe (povečanje struge, grajenje robustnejših mostov in zajezitev, če je le-ta možna) uvedejo čimprej.
| Veliko cest je še vedno podrtih.
| Travniki so postali gradbišča.
| Na mnogih predelih Koroške promet zaradi podrtih cest poteka izmenično.
Svet je včasih bel, včasih črn, včasih siv … Želimo si belega
Kljub temu, da je pomoč izjemno pomembna in tudi cenjena ter da ljudje čez gore še naprej plezajo z nasmehom na obrazu, nikakor ne smemo pozabiti njihovih čustev. Njihovo življenje mogoče nikoli več ne bo, takšno kot je bilo. Izguba hiše ali dela premoženja je za številne pomenila izgubo vse volje. Pomoč, ki se v naprej lahko ponudi, ni le fizična, zdaj bo nastopil čas za psihično pomoč.
Kljub vsej dobroti, pa je še veliko črnega. Prizori, ko mnogi neprizadeti jemljejo hrano in živila namenjena tistim, ki jih nujno potrebujejo, so boleči. Boleči so zapisi na socialnih omrežjih, ki naprošajo ljudi, da naj vrnejo vzeta živila, saj jih drugi res res nujno potrebujejo. Še vedno se žal nismo naučili, da moramo do drugih biti takšni, kot bi želeli, da so oni do nas. Kaj, če bi se to zgodilo tebi?
Iva KNEZ
Iva KNEZ, Karitas Maribor
