Praznovanje 8. marca: vztrajen boj žensk za ženske

Boj za ženske pravice in enakopravnost

Za začetek se spomnimo na delavke, ki so si priborile pravico do zaslužka in ki jim je bil v prvi vrsti praznik tudi namenjen. Prav tako ne smemo pozabiti na ženske, ki so bile gonilna sila pobud za politično udejstvovanje in prizadevanj za izobraževanje žensk. Veliko mero spoštovanja si zalužijo tudi ženske v Jugoslaviji, ki so se pogumno borile za volilno pravico. V istem obdobju je bil legaliziran umetni splav in tako je nekaj let kasneje Jugoslavija postala ena od prvih držav, ki je pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zapisala v ustavo. To so bili začetki, a razprava o reproduktivnih pravicah še vedno teče.

Reproduktivne pravice pri nas

Reproduktivne pravice niso samoumevne. V nasprotju z razburljivim dogajanjem čez lužo, v Sloveniji reproduktivne pravice (zaenkrat) ostajajo nespremenjene.

Čeprav imamo svobodo odločanja o rojstvu otrok, ni vse tako rožnato. V praksi se namreč (vsaj delno) na tem področju izkazuje kratenje teh pravic. Osebe, ki si dopolnilnega zavarovanja ne morejo privoščiti, morajo te storitve doplačati. Izjemo predstavljajo le tisti, ki prejemajo socialno pomoč, saj so upravičeni do kritja razlike do polne vrednosti teh zdravstvenih storitev.

Na to problematiko se neposredno navezuje peticija Inštituta 8. marca, ki si prizadeva za uvedbo naslednjih sprememb:

1. Storitve v zvezi z ugotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo ter umetno prekinitvijo nosečnosti naj bodo 100 % krite iz obveznega zavarovanja.
2. Naj se ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanja na način, da bodo prebivalke in prebivalci imeli dostop do vseh potrebnih zdravstvenih storitev brez doplačil in dodatnih zavarovanj.

Kljub relativni stabilnosti reproduktivnih pravic v Sloveniji pa se v Evropski uniji odpira novo poglavje boja za ženske pravice.

Premiki v Evropski uniji

Inštitut 8. marec se ne zavzema le za pravice Slovenk, temveč za varen in dostopen splav za vse ženske v Evropi. Zaradi pogostega kršenja reproduktivnih pravic je Inštitut zagnal kampanijo Moj glas, moja odločitev. Njihov cilj je vsem ženskam v Evropi zagotoviti svobodno pravico odločanja o svojem telesu.

Pobudnice te peticije so številne aktivistke iz evropskih držav, ki poudarjajo, da je to znaten problem, ki potrebuje rešitev na evropski ravni. Gre namreč za problem življenja ali smrti, saj ženske umirajo, ker te pravice še zmeraj nimajo. Za uradno vlogo prošnje v evropske institucije bodo potrebovali milijon podpisov po vsej Evropi, ki jih morajo zbrati do junija. Svojo podporo kampaniji lahko podaš tukaj.

Vzpodbudna je novica, da je Francija že vključila pravico do splava v svojo ustavo. To odpira možnost, da bosta ta pomembna sprememba in iniciativa kampanije služili kot navdih in spodbuda drugim evropskim državam. Ključno je, da kot družba aktivno zagovarjamo ohranjanje reproduktivnih pravic ter neprestano izboljšujemo pogoje in dostopnost teh storitev.

Ne pozabimo torej, da 8. marec ne predstavlja (le) dneva cvetja in daril, temveč je priložnost, da se s ponosom ozremo na pot, ki so jo utirale ženske pred nami. Pravice, v katerih danes uživamo, niso samoumevne, ampak so rezultat predanega boja teh žensk, hkrati pa nas spodbjujajo, da se ne nehamo boriti za enakopravnost in pravičnost.

Rebeka KRASNIĆ
Unsplash