V Kaosu sta nastopila Leon Ašenberger in Adi Smolar.
Predbožični čas je primeren za vse vrste koncertov, tudi za take, ki tvoj sobotni večer spremenijo v noro zabavo. V Kaosu so zato poskrbeli, da se je zgodilo prav to.
V drugo polovico decembra smo stopili obdani s snežno odejo, zato se vpliv bližajočih praznikov čuti še bolj. V predbožičnem času se povsod kaj dogaja, v mestu gorijo lučke in stojijo stojnice s kuhanim vinom, v naših domovih se že postavljajo prva božična drevesca, izbiramo pa lahko tudi med velikim številom koncertov. Za svoj del v predbožičnem slavju pa je s koncertom poskrbel tudi Kaos.
Na koncertu sta nastopila dva kantavtorja. Najprej je oder razgrel Leon Ašenberger (Aši), nato pa je v poznih večernih urah zaigral še Adi Smolar. Leon je javnosti sicer malo manj znan, ampak se to na koncertu ni niti malo poznalo. Je odličen glasbenik, ki igra kitaro, klavir in violončelo, vse troje tudi poučuje, vodi zasedbe in poje v zborih ter kot solist. Študent glasbene pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je s kitaro in svojim glasom odlično priredil pesmi znanih slovenskih in tujih glasbenikov, med drugim tudi Mi2, Vlada Kreslina, Imagine Dragons in Parni Valjak. Pozabil ni niti na klasične skladbe, kot je Ain’t no Sunshine, vmes pa je zaigral tudi kako svojo avtorsko skladbo.
Že v prvem delu koncerta se je pred odrom zbrala množica poslušalcev, ki pa je iz minute v minuto rasla. Proti koncu Ašijevega koncerta je pod oder zašlo še nekaj zamudnikov, ki so že nestrpno čakali na Adija. Ta je med Leonovim nastopom kar sam vstopil skozi vrata za obiskovalce, se sprehodil čez cel klub, na poti pozdravil nekaj oboževalcev in se nato s kitaro namestil v zaodrje. Že takrat so se zaslišali vzkliki spodbude in veselja, ki pa so resnično zadoneli šele, ko je nekaj deset minut kasneje stopil na oder.
Mirne volje lahko rečemo, da je Adi Smolar že zdavnaj postal legenda slovenske glasbe. Njegove pesmi so zelo spevne, a v sebi vedno nosijo globoko sporočilo, ki pa je podano na preprost in razumljiv način. S Smolarjevo glasbo se lahko poistovetijo ljudje vseh starosti, zato je bila tudi množica v Kaosu starostno zelo pisana. Ne glede na svojo starost pa so prav vsi z navdušenjem prepevali ob njegovih največjih hitih, kot so Dvajset ljubic, Rolica papirja, Zlo počas, Je treba delat in Jaz sem nor.
Po vseh preigranih in zapetih pesmih se obiskovalci kar niso hoteli ločiti od Adija, ki so ga nagradili z glasnim in močnim aplavzom. Tudi ko se je predbožična zabava nadaljevala, so ljudje še vedno na glas prepevali refrene s koncerta ali pa si samo mrmraje peli »je treba delat, če hočeš kej postat«.
Urška KUR
Vid JERČIČ
Oceni članek
Hvala!
