Znanost

Struktura tvojih možganov določa, kako rad imaš glasbo

Od mirnih sonat do heavy metala - srce nam lahko ogreje glasba vseh zvrsti. Nova raziskava pa ugotavlja, zakaj so nekateri posamezniki bolj dovzetni za čustveni naboj pesmi kot drugi.

Naš glasbeni okus je resda kompleksen preplet preplet bioloških, osebnostnih in kulturoloških dejavnikov. Nova raziskava, objavljena v reviji Journal of Neuroscience, pa razkriva, da je stopnja užitka, ki ga lahko ob glasbi izkusimo (ne glede na žanr) odvisna od naše biološke sestave. Različna struktura bele možganovine v določenih območjih možganov naj bi bila kriva, da ista pesem v nekaterih povzroči kurjo polt, medtem ko drugi ob njej le zamahnejo z roko. 

Raziskava se je začela, ko je skupina znanstvenikov z Univerze v Barceloni (UB) in Bellvitge Biomedical Research Institute (UB-IDIBELL) začela preiskovati zdravstveno stanje, poimenovano glasbena anhedonija. Izraz označuje ljudi, ki ob poslušanju glasbe ne čutijo nobenega užitka. 

Glasbena anhedonija: nezmožnost uživanja v glasbi

Na 38 prostovoljcih, od katerih jih je približno tretjina trpela zaradi glasbene anhedonije, so izvedli funkcionalno magnetno resonančno slikanje (fMRI). Med poslušanjem klasične glasbe so posneli njihove možgane. Hkrati so udeleženci na lestvici od ena do štiri subjektivno ocenili, koliko so uživali v glasbi. 

Glasba je za nekatere čustvena izkušnja, drugi ob njej ne čutijo ničesar.
Da ti glasba predstavlja magično izkušnjo, se lahko zahvališ količini bele možganovine v svoji glavi.

Avtorji študije so se osredotočili predvsem na belo možganovino, snov, ki povezuje določena področja slušne skorje z centrom za nagrajevanje. Želeli so ugotoviti, kako ta področja med seboj komunicirajo pri ljudeh z glasbeno anhedonijo.

Rezultati so potrdili njihovo hipotezo. Stopnja užitka v glasbi je odvisna od stopnje povezljivosti med dvema možganskima območjema. Prvo območje je območje slušne skorje, ki se imenuje nadzemeljska slušna skorja, drugo pa ventralni striatum, ki se nahaja v centru za nagrajevanje. Udeleženci, ki so trpeli zaradi glasbene anhedonije, so imeli manj bele možganovine, ki bi povezovala ta dela možganov.

Ali podobno velja tudi za igranje ali hrano?

Tako vse kaže, da je prav ta komunikacijska pot znotraj naših možganov odgovorna za našo sposobnost, da uživamo v ritmičnem zvoku. Ta ugotovitev pojasnjuje “zakaj obstaja specifična anhedonija za glasbo, vendar ne za druge dražljaje, kot so igranje ali hrana,” je v izjavi za javnost dejal Josep Marco-Pallarés, avtor raziskave. Ti dražljaji so namreč povezani z bolj kompleksnimi komunikacijskimi potmi znotraj možganov.

Stopnja užitka glasbe ni povezana le z glasbenim žanrom.
Izvori ostalih užitkov, denimo hrane ali igre, ni tako lahko določiti.

Se ti dozdeva, da glasba zate ni tako magična, kot za druge? Prav mogoče je to lahko posledica manjše povezanosti med tvojo nadzemeljsko slušno skorjo in ventralnim striatumom. Ali pa le ne poslušaš prave glasbe.

 

 Dostop.si / KA
 Unsplash

Sorodni članki

Back to top button