Težave s koncentracijo? Pomagaj si s temi triki

V sodobnem svetu, ko se obvestila in sporočila nenehno pojavljajo na naših mobilnih telefonih, pametnih urah in računalnikih, je skoraj nemogoče, da ne izgubimo koncentracije in osredotočenosti. In to so le tehnološke motnje. Ob tem lahko našo koncentracijo moti še hrup, klepetanje, ropot … In ne pozabi na vse tiste naključne misli in skrbi, ki se nenehno podijo po tvojih možganih. Posledično se nam lahko ohranjanje koncentracije zdi skoraj nemogoče, in prav zato je bistvenega pomena, da se tega naučimo.

Zakaj se je tako težko osredotočiti?

Pogost krivec za odvračanje pozornosti je obilica stimulacije, ki smo ji izpostavljeni ves dan. Gre za prekomerno stimulacijo. Za prepogosto stimulacijo gre takrat, ko prejmemo preveč senzoričnega vnosa naenkrat. Stalna povezljivost in pogosta uporaba elektronskih naprav omogočata vstop zunanjega okolja, tudi ko se težko koncentriramo na dokončanje naloge.

Na našo koncentracijo lahko vplivajo tudi drugi dejavniki kot so pomanjkanje spanca ali preobremenjenost. Ob vsem tem je raven koncentracije lahko odvisna tudi od starosti posameznika. Možgansko delovanje vrhunec doseže v 20. in nato z leti počasi in postopoma upada.

Znanstveno podprti nasveti, kako se čim bolje osredotočiti

1. Izvajaj eno nalogo naenkrat

Čeprav se zmožnost opravljanja več nalog naenkrat zdi dobra veščina, lahko s tem dosežeš ravno obraten učinek. Koncentracija in splošna uspešnost se na ta račun lahko hitro poslabšata. Osredotoči se torej na eno stvar in s tem izboljšaj svojo koncentracijo!

2. Vzemi si odmor

Ko se dlje časa osredotočamo na isto nalogo in cilj, lahko naš um bega, fokus pa se premakne na druge stvari. Glede na raziskave nas kratek odmor in deaktivacija uma prisili, da se regeneriramo in nato ponovno aktiviramo. Morda bo tudi najkrajši odmor dober za tvojo koncentracijo!

3. Spi dlje

Verjetno veš, da ima spanje ključno vlogo pri številnih telesnih funkcijah, vključno s kognitivnimi funkcijami. Tako je tudi pri osredotočenosti. Študije so pokazale, da lahko že ena sama neprespana noč vpliva na koncentracijo in povzroči motnje v pozornosti.

Če pa v noči ne spiš dovolj, strokovnjaki priporočajo popoldanski dremež. Tudi ta lahko izboljša kognitivno delovanje.

4. Telovadba

Ukvarjanje z redno telesno aktivnostjo je znanstveno dokazano povezano z izboljšano kognitivno funkcijo, vključno s koncentracijo in pozornostjo. Telovadba poveča pretok krvi v možgane, spodbuja sproščanje nevrokemikalij, kot sta dopamin in serotonin ter spodbuja rast nevronov.

5. Kofein

Majhni odmerki kofeina lahko odigrajo vlogo pri izboljšanju reakcijskega časa in spomina ter celo zmanjšajo tesnobo. Pozoren bodi le, da z odmerki kofeina ne pretiravaš. Višji vnos kofeina lahko ima ravno nasproten učinek, ki lahko doprinese k živčnosti, tremi in tesnobi.

DOSTOP.si / RM
Unsplash