V prvem letu pandemije 25 odstotkov več anksioznosti in depresije
V prvem letu pandemije covida-19 se je razširjenost anksioznosti in depresije po svetu povečala za 25 odstotkov, je razvidno iz znanstvenega poročila, ki ga je v začektu marca objavila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je opozoril, da so razpoložljive informacije verjetno le vrh ledene gore.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojem poročilu kot glavni razlog za povečan stres navaja družbeno izolacijo, ki so jo povzročili ukrepi za zajezitev pandemije. S tem so ljudje imeli manj možnosti iskanja podpore pri družini ter živeti aktivno življenje, številne zdravstvene storitve, namenjene duševnim težavam pa so bile tekom pandemije delno ukinjene.
Drugi stresni dejavniki, ki jih poročilo navaja, so bili osamljenost, strah pred okužbo, boleznijo ali smrtjo, žalovanje po smrti in finančne skrbi, je zapisano na spletni strani WHO.
Iz kratkega poročila, ki temelji na izčrpnem pregledu obstoječih dokazov o vplivu covida-19 na duševno zdravje, je razvidno, da je pandemija najbolj prizadela duševno zdravje mladih in da so ti nesorazmerno bolj izpostavljeni tveganju samomorilnega vedenja. Prav tako poročilo kaže, da so bile ženske bolj prizadete kot moški. Tudi ljudje z že obstoječimi telesnimi zdravstvenimi težavami, kot so astma, rak in bolezni srca, so pogosteje razvili simptome duševnih motenj.
Do konca leta 2021 so se razmere sicer nekoliko izboljšale, vendar danes mnogi še vedno nimajo zadostne oskrbe in podpore, ki jo potrebujejo tako za že obstoječa kot za novo nastala duševna stanja.
Zaradi zaskrbljenosti glede povečanja števila duševnih bolezni je veliko držav že vključilo duševno zdravje in psihosocialno podporo v svoje načrte odzivanja na pandemijo, vendar pa mora to zavezanost duševnemu zdravju spremljati tudi globalno povečanje naložb, opozarja WHO.
STA
Arhiv DOSTOP.si
