Znanost

V ZDA našli najstarejši gozd na svetu, star več kot 385 milijonov let

V zapuščenem kamnolomu v ameriški zvezni državi New York so znanstveniki odkrili doslej najstarejši fosilni gozd na svetu, trdi znanstvena študija, ki je bila objavljena konec decembra 2019 v reviji Current Biology.

Dotlej je za najstarejšega veljal fosilni gozd Gilboa na severu države New York, ki je star okrog 385 milijonov let. Ostanke gozda na dnu zapuščenega kamnoloma – vidne so le fosilne korenine – pa so našli le kakšnih 40 kilometrov vzhodneje, v bližini mesta Cairo.

Raziskovanje najstarejšega gozda na svetu bi morda lahko pomagalo pri razumevanju povezave med segrevanjem ozračja in krčenjem gozdov.

Po desetih letih proučevanja je mednarodna ekipa znanstvenikov ugotovila, da je bil gozd za dva do tri milijone let starejši od tistega v mestu Gilboa, poleg tega pa je imel tudi več različnih vrst dreves kot prvi.

Za primerjavo: gozdova sta obstajala že kakšnih 140 milijonov let preden so zemljo poselili dinozavri. Medtem ko so najstarejši znani insekti živeli že pred kakšnimi 400 milijoni let.

Tako v Gilboi kot v Cairu so našli fosilne ostanke prastarih dreves iz rodu eospermatopteris. Drevesa so podobni palmam – imajo debelejši spodnji del debla, krošnja pa je iz vej, vendar brez listov. V Cairu so poleg tega našli tudi drevesa rodu archaeopteris z veliko sodobnejšimi značilnostmi, saj so njihovi listi in korenine podobne smreki, razlaga William Stein, profesor biologije na Univerzi Binghamton v državi New York, eden od avtorjev študije.

Usoden za drevesa je bil povodenj

Znanstveniki so postavili hipotezo, da je drevesa v gozdu uničila katastrofalna povodenj, ki je kot fosile ohranila le korenine. V bližini nekaterih večjih dreves so namreč našli tudi fosile rib. Cairski gozd je bil v času geološke dobe devon – gre za del paleozoika pred približno 419 do 359 milijoni let – lociran okrog 30 stopinj južno od ekvatorja, nekako med zmernim klimatskim pasom in bolj vročim.

Po mnenju Steina bi drevesa lahko pomagala razumeti, kako so se gozdovi spremenili skozi čas. Čas ko se je v ozračju zmanjševala stopnja ogljikovega dioksida in ko so temperature padale. S proučevanjem procesa ohlajanja bi lahko bolje razumeli današnji odnos med segrevanjem ozračja in krčenjem gozdov, saj gre morda za podobnem proces v obratni smeri.

 

 STA
 Pixabay

Tagi

Uredništvo DOSTOP.si

Administrator portala DOSTOP.si.

Sorodni članki

Back to top button
Close
Close