Za izkoreninjenje HIV je najpomembnejše testiranje in zgodnjo odkrivanje
Svetovni dan boja proti aidsu, ki ga obeležujemo danes, poteka pod geslom Preizkusimo se: Doseganje enakosti za izkoreninjenje virusa HIV. Za zaustavitev svetovne pandemije je še vedno najpomembnejše testiranje na okužbo s HIV in s tem zgodnejše odkrivanje, ki vpliva na boljše izide zdravljenja ter omejuje prenos okužbe.

Okužba je še vedno neozdravljiva, ampak zdravljenje preprečuje, da napreduje
Po svetu je lani živelo 38,4 milijona ljudi, okuženih z virusom HIV, od teh se jih je 28,7 milijona zdravilo z antiretrovirusno terapijo. Za posledicami aidsa je lani umrlo 650.000 ljudi. Na novo pa se je z virusom HIV okužilo 1,5 milijona oseb, kažejo zadnji podatki programa Združenih narodov za boj proti HIV in aidsu (UNAIDS). Okoli šest milijonov ljudi ni poznalo svojega statusa.
Za zaustavitev svetovne pandemije je še vedno najpomembnejše testiranje na okužbo s HIV in s tem zgodnejše odkrivanje, ki vpliva na boljše izide zdravljenja ter omejujeta prenos okužbe. Ključna je tudi varna spolnost in pravilna uporaba kondoma. Okužba s HIV je zaenkrat še neozdravljiva, vendar je z zgodnjim odkrivanjem okužbe in sodobnim zdravljenjem možno dolgoročno preprečevati, da okužba napreduje v resna obolenja.

Neenakost pri dostopu do osnovnih storitev, predvsem med mladimi ženskami v Afriki
Na svetu pa še vedno obstajajo neenakosti pri dostopu do najosnovnejših storitvah, kot je dostop do testiranja, zdravljenja in kondomov. Mlade ženske v Afriki so še vedno nesorazmerno prizadete zaradi virusa HIV, medtem ko je pokritost z zanje namenjenimi programi še vedno premajhna, kažejo podatki UNAIDS. Ta pod sloganom Equalize (Izenačiti!) letos poziva k ukrepanju in zmanjšanju razlik med med svetovnim jugom in severom.
Za odpravo neenakosti, ki ovirajo napredek, je ključna uvedba praktičnih ukrepov, ki bodo pomagali odpraviti aids. To med drugim pomeni zagotovitev večje razpoložljivosti storitev za zdravljenje, testiranje in preprečevanje okužbe z virusom HIV, več finančnih sredstev, sprejem boljših zakonov in praks za odpravljanje stigmatizacije in izključenosti ljudi, ki živijo s HIV in boljša izmenjava tehnologije, ki bo omogočila enakopraven dostop do najboljših znanstvenih dognanj o virusu.
Kakšno pa je stanje v Evropi in Sloveniji?
V Evropi je v zadnjih letih vse več primerov okužbe z virusom HIV, ki niso diagnosticirani. Lani so na območju EU oz. EAA na novo diagnosticirali več kot 106.500 okužb, kar je za približno četrtino manj kot v obdobju pred pandemijo covida-19, ugotavlja poročilo regionalnega urada WHO za Evropo in ECDC.
Pandemija je namreč negativno vplivala na testiranje na okužbo z virusom HIV. Najmanj od leta 2018 do konca lanskega leta se je z virusom HIV okužilo več ljudi, kot je bilo tistih, ki so jim okužbo diagnosticirali.
Se pa število okuženih brez diagnoze v številnih državah tega območja verjetno zmanjšuje. Še vedno pa je tudi v EU oz. EEA brez diagnoze eden od osmih okuženih.
Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi konec leta 2022 v Sloveniji živelo nekaj manj kot 900 oseb s HIV, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV. Do 22. novembra 2022 so zabveležili 37 novih okužb, kar je 5 več kot v takem obdobju lani.
Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, ne morejo okužiti drugih ljudi (nezaznavnost pomeni neprenosljivost).

Pandemija je močno vplivala na preprečevanje in zdravljenje
Unicef medtem opozarja, da je v zadnjih treh letih zaradi pandemija covida-19 in drugih globalnih kriz napredek pri preprečevanju in zdravljenju okužb z virusom HIV pri otrocih, mladostnikih in nosečnicah skoraj v celoti obtičal na mrtvi točki. Kljub temu, da otroci in mladostniki predstavljajo le sedem odstotkov vseh ljudi, okuženih z virusom HIV, so leta 2021 predstavljali 17 odstotkov vseh smrti, povezanih z aidsom, in 21 odstotkov novih okužb s HIV. Skupno število otrok z virusom sicer upada. Razlika med zdravljenimi otroki in zdravljenimi odraslimi pa še vedno narašča, opozarja Unicef.
Dolgoročni trendi kljub vsemu še naprej ostajajo pozitivni. Nove okužbe s HIV pri otrocih starih do 14 let so se med letoma 2010 in 2021 zmanjšale za 52 odstotkov. Nove okužbe med mladostniki pa za 40 odstotkov. Podobno je tudi delež zagotovljenega doživljenjskega protiretrovirusnega zdravljenja nosečnic, okuženih s HIV, v enem samem desetletju zrasel s 46 odstotkov na 81 odstotkov, kažejo podatki Unicefa.
STA, NIJZ
Arhiv DOSTOP.si, Anna Shvetz